Dežurno ekipo gorske reševalne službe smo obiskali v vojaški letalski bazi na Brniku. Čez poletje, ko je gorskih nesreč največ, imajo svojo dežurno ekipo in svoj helikopter. "Mi smo tukaj prostovoljno, dežuramo nekaj čez 100, 120 dni na leto. Pridemo zjutraj ob 8. uri. Dobimo se s posadko helikopterja, vsak pregleda svojo opremo, naredimo jutranji brifing in čakamo na klic." O tem, kako je videti njihovo dežurstvo, razlaga eden najbolj izkušenih gorskih reševalcev pri nas Gregor Oblak.
Razmah turizma je tudi v naše gore pripeljal ogromno število ljudi. Posledično je več nesreč in več posredovanj reševalcev. Srečujejo se z zelo hudo poškodovanimi. So primeri, ko morajo reševalci ponesrečence ves let do bolnišnice oživljati, in žal so tudi mrtvi planinci. Letos 16, lani skupaj 38. So pa tudi taki, ki zaradi malomarnega obnašanja pristanejo v težavah, in taki, ki izkoriščajo sistem.
"Dolgoletni družbeni dogovor v Sloveniji je bil, glede na to, da imamo res dolgoletno tradicijo, da smo narod planincev, gornikov, da je to reševanje v gorah brezplačno. To je tudi posledica tega, da gorski reševalci rešujemo prostovoljno. Ampak v zadnjem času pa je vedno več neprimerno opremljenih tujih turistov, ki zaidejo v naše gore in potem nepoškodovani kličejo na pomoč. In tukaj se potem res zastavlja to vprašanje, ali slovenski davkoplačevalci res morajo plačevati tudi reševanje vseh teh tujcev," razlaga predsednik Gorske reševalne zveze Gregor Dolinar.
V današnji rubriki 24ur Inšpektor boste slišali neverjetne zgodbe: od tega, da so lani reševali tujca, ki se je bal, da bo zamudil let domov, do tega, da si je tujka izmislila poškodbo, da bi lahko posnela helikoptersko reševanje. Zakaj vsem tem reševanje plačuje država? In kako bi bilo najbolje spremeniti sistem?
Ne zamudite ob 19h na POP TV in VOYO.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.