Dvojčki – enaki geni, različne izkušnje

"To, kako midve dobro funkcionirava skupaj ... to je neponovljiv odnos, ki ga imaš lahko z le eno osebo v življenju, in to je najin odnos. To ne pomeni, da so drugi odnosi slabši, so pa predvsem drugačni," pravita Tina in Tanja, ki se med pogovorom ves čas dopolnjujeta.

"Veliko je bilo krega. Tako kot vsak otrok, ko se včasih malo stepe. Pri naju je bilo tega dosti. Ampak noben ni znal tako dobro držati skupaj kot midve. Tudi, ko sta mami in ati prišla v sobo, ko so stene padale ... nič, nič ni narobe," nadaljujeta. 

Vse otroštvo in mladost sta preživeli druga ob drugi. Delili sta si sobo, hodili skupaj v vrtec, v osnovno in srednjo šolo. Ob isti vzgoji, istih prijateljih, istem hobiju. Istih izkušnjah v istem razvojem času. "Midve sva bili 24 ur skupaj do konca srednje šole. Potem, ko je bil čas, da se vpiševa na faks in se odločiva, kaj bova študirali, sva obe čutili, da je čas, da se ločiva." 

Več dvojčkov kot kadarkoli prej

Danes se rojeva več dvojčkov kot kadarkoli v preteklosti, predvsem dvojajčnih. Teh je dve tretjini vseh – večinoma zaradi postopkov zunajtelesne oploditve, saj ženski lahko prenesejo dva zarodka hkrati, v nekaterih državah celo več. Pojavnost je prav tako povezana s starostjo matere in ta je vse višja, v Sloveniji ženske v poprečju rodijo pri 31 letih.

Ravno dvojčki, posebej enojajčni, so za znanost neprecenljivi. Če imata enak genetski material, potem so njune razlike, kot pojasnjuje doktor Aleš Maver z Inštituta za genomsko medicino, posledica ločenega vpliva okolja, ki sta mu izpostavljena.

"Te raziskave so dale cel spekter odgovorov na to, tudi na področju bolezni, katere so bolj genetske, katere ne. Predvsem pa to, da so nekatere lastnosti zelo genetsko pogojene – koliko sem visok, denimo, kakšno barvo oči imam, kakšno krvno skupino imam. Medtem ko to, kaj me zanima, kaj počnem, kaj so moji hobiji, tudi tu so pomembni geni, vendar bistveno manj."

Če je še pred dvema letoma veljalo, da imata enojajčna dvojčka popolnoma enak genom, so pred kratkim ugotovili, da majhne razlike med njimi vendarle obstajajo: "V zgodnjem razvoju, ko se celice delijo, morajo prepisati dedni material. Ta proces ni čisto popoln. So izjemno natančne pri tem, vendar se na vsake toliko in toliko milijonov črk zatipkajo. V našem dednem zapisu je 3 milijarde teh črk, ugotovili so, da se dvojčka razlikujeta pri 5 črkah," pojasnjuje Maver.

Trojčki enkrat na 10.000 rojstev

Večplodna nosečnost je tvegana in zapletena. "Povečano je tveganje za prezgodnji porod. Do štirikrat večje tveganje za preklamsijo, povečano tveganje za razvojne nepravilnosti pri plodu, srčne napake so pogostejše, napake centralnega živčnega sistema. Sindrom transfuzije enega dvojčka k drugemu," pravi specialistka ginekologije in porodništva Tanja Premru Sršen. 

A to je šele en del težav, s katerimi se zdravniki spoprijemajo pri večplodnih nosečnostih. Kot pojasnjuje, je zato strokovno priporočilo, da zmanjšajo število plodov za dva ali za enega. To za Mojco Trampuž nikoli ni bila izbira. Čeprav so jo v nosečnosti takoj postavili pred dejstvo, da je velika verjetnost, da bo kakšnega otroka izgubila, je pred 15 leti rodila tri zdrave fantke – trojčke. "Ne rabimo se glih pogovarjat. Včasih se samo pogledamo, pa vemo," pravijo Nik, Tim in Gal, dijaki prvega letnika, na las podobni drug drugemu.

Kakšne so značilnosti dvojčkov, ali so genetsko pogojene in zakaj so si nekateri bolj podobni kot drugi? Ekipa 24ur Inšpektor se je poglobila v zanimiv in poseben svet dvojčkov.