Monumentalne zgradbe, ki jih država v 30 letih ni zgradila

Po Drami nas je popeljal dolgoletni tehnični vodja Iztok Vadnjal. Na vprašanje, kako rešujejo nenehne vdore meteorne vode, odgovarja: "Za zdaj se še da z vzdrževalnimi deli, ljudje se, kolikor še imajo volje in energije, trudijo." 

Sprehodila sva se do pododrja glavnega odra, ki ga je – kot mnogo opreme – povozil čas. Električne inštalacije se zdijo že na oko dotrajane, iz nekih drugih časov. Odrski stolp je opremljen z vrvmi, na katere se obeša scenske elemente. A ker zaradi nejasnih statičnih podatkov ne vedo, kako močne so vrvi, nanje ne obešajo težke scenografije, pač pa ta bolj temelji na tleh. "Roko na srce, 10 let gledati različne talne postavitve scenskih elementov, je dolgočasno,"  poudarja Vadnjal. Publika, razumljivo, pričakuje več. Atraktivnejše, sodobnejše predstave. Takšne, ki sodijo v gledališče 21. stoletja.

In kaj na stanje Drame, na nujno prenovo oziroma gradnjo nove stavbe pravi pristojno kulturno ministrstvo? Kaj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pravi o gradnji NUK 2? 10 let je namreč minilo od drugega mednarodnega natečaja, ki je NUK 2 umestil v južni del mestnega središča, med Rimsko, Slovensko in Zoisovo ter Emonsko ulico. Ravnatelj NUK-a Viljem Leban za 24UR Inšpektor pojasnjuje: "Danes smo sicer že napredovali, smo pred izdajo gradbenega dovoljenja, vendar je treba seveda še najti finančna sredstva, treba je sestaviti finančno konstrukcijo, ki znaša približno 85 milijonov evrov." Bo država te milijone zagotovila?

Izjemno kritična do državne gradnje v prestolnici sta arhitekt Boštjan Vuga in prvi mestni urbanist, ljubljanski podžupan Janez Koželj. Vuga najbolj pogreša ambicijo, vizijo in pogum, da bi se mesto stalno razvijalo, spreminjalo, bilo dinamično. Vuga med ikonično arhitekturo šteje Trg Republike med dvema stolpnicama pred Cankarjevim domom – monumentalno središče Ljubljane, ki je eden tistih prostorov, s katerim se identificirajo Slovenke in Slovenci. "Mesto je javni prostor. Javni prostor oblikujejo ureditve in stavbe. In to so tisti projekti, ki so smetana na torti. Ki so najbolj vidni, najbolj reprezentativni. Tisti, ki so spremenili podobo javnega prostora in mesta," dodaja Koželj.

Med te projekte zagotovo sodi Cukrarna, največji kulturni projekt v samostojni Sloveniji, za katerega je poskrbela ljubljanska mestna občina. Po Cukrarni smo se sprehodili z arhitektom Borisom Matićem, ki je eden od avtorjev prenove: "Naš koncept je izhajal iz tega, da stavbe, ki ima tako bogato zgodovino, ki je poleg literarne imela tudi tehnično zgodovino, ne moremo spremeniti v pisarne ali trgovsko središče, ampak zgolj v kulturno stavbo."  Ob tem poudarja, da je gradnja institucionalnih stavb državna stvar in da se nerazumevanje tega kaže ravno kot neizgradnja Drame, NUK-a 2 in drugih podobnih infrastrukturnih projektov.

Je država na tem področju odpovedala? Koliko od 22 napovedanih projektov so realizirali v prestolnici? Kaj se dogaja z Emoniko, sodno palačo? Se bo Plečnikova mojstrovina za Bežigradom, ki že leta klavrno propada, pogreznila sama vase? Celoten prispevek si lahko ogledate na https://voyo.si/.