Cenejša stanovanja, ki so lahko boljša od lažnega luksuza

Ljudje vse bolj prepoznavajo to, da moramo začeti spodbujati bolj pravične oblike reševanja stanovanjskega vprašanja in da so v resnici te oblike lahko prav tako kakovostne kot tržne, če ne še bolj. Četrtina odraslih v Ljubljani je potencialno zainteresiranih za bivanje v stanovanjskih zadrugah, petina pa bi jih to obliko najraje izbrala, če bi le lahko, kar je pozitivno presenetilo tudi sodelavke in sodelavce Zadrugatorja.

In ne le to, tudi število ljudi, ki bi se odločili za najem, če bi bil ta dostopen in varen, je presenetljivo glede na predstavo, da si prav vsi želimo lastno nepremičnino. Če bi imeli možnost dolgoročnega najema, ki ne bi presegal 30 odstotkov njihovih dohodkov, bi bilo pripravljenih to možnost sprejeti kar 70 odstotkov ljudi, je v popkastu povedala Maša Hawlina iz Zadrugatorja.

Kako zadruge sploh delujejo? Posamezniki ustanovijo stanovanjsko zadrugo in se vanjo včlanijo, nato sklenejo dogovor z javnim akterjem, ki stanovanjski zadrugi omogoči ugoden dostop do zemljišča. Zadruga najame kredit, s katerim na zemljišču zgradi večstanovanjsko stavbo. Zemljišče ostane v lasti mesta, medtem ko je stavba v lasti zadruge.

Lastniki stanovanjske zadruge so vsi njeni člani, nihče pa ni lastnik specifičnega stanovanja. Stanovanje, v katerem živijo, stanovalci najemajo od zadruge za najemnino, ki je nižja od tržne in je namenjena odplačevanju investicije. Če iz zadruge nekdo izstopi, dobi v celoti nazaj osnovni vložek na njegovo mesto pa lahko s svojim finančnim vložkom pride naslednji v čakalni vrsti.

Zadruge so praviloma bolj trajnostne, saj njihov motiv ni profit, gradnja je namenjena dolgoročno kakovostnemu bivanju, zato so pogosto vodilne v naprednejših in daljnosežno učinkovitejših načinih gradnje in organiziranja. Ne gre za neko hipijado, pojasnjuje Maša Hawlina, gre za to, da skupaj lahko bolj preprosto, bolj dostopno in bolj kakovostno rešimo svoje stanovanjsko vprašanje. Je pa res, da s temi stanovanji potem nihče ne more služiti, profitirati. Namenjena so bivanju, ne smejo biti prazna, ne sme se jih oddajati za oderuške najemnine ali špekulativno preprodajati.

Poznamo različne oblike stanovanjskih zadrug, z različnimi pravili, ključni poanti pa sta dve: Izgradnja stanovanj brez posrednikov, preprodajalcev, kar bistveno zniža strošek, in pa skupnost, to je sobivanje, sodelovanje, soupravljanje in demokratično soodločanje. V Švici in Avstriji, na Švedskem in drugod so zelo razširjene, pri nas pa nimamo niti ene, saj zakonodaja tega ne omogoča oziroma preprečuje njihov razvoj in gradnjo.

Več o stanovanjskih zadrugah in drugih dostopnejših oblikah bivanja pa nocoj v 24UR Inšpektor ob 19.00.