Bomo za prevoz čez prelaz Vršič plačevali cestnino?

Kako omejiti množičen turizem v gorah in hkrati zagotoviti prost dostop?

A pojdimo po vrsti. Dejstvo je, da smo Slovenci planinski narod. Naše gore pomenijo ponos, narodno zavest. Planinstvo je naša identiteta. V gorah vse bolj iščemo tišino in mir, pobeg od hitrega vsakdana. A v poletnih mesecih v naše planine zahaja vse več turistov, ki v dolinah pod hribi puščajo smeti, onesnažujejo z avtomobili. Promet v občutljiv alpski svet je treba omejiti, se strinjajo vsi. A kako? Na kakšen način naravo zaščititi pred množičnim turizmom in obenem prost dostop zagotoviti Slovenkam in Slovencem, ki imajo gore preprosto radi? 

O tem smo se za 24UR Inšpektor pogovarjali s pobudnikom peticije Ivanom Bohnecem ter z alpinistoma Klemnom Jelićem in Petrom Ramušem. Za mnenje smo vprašali Aleša Zdešarja iz Triglavskega narodnega parka in Martina Šolarja iz Planinske zveze. Na očitke o omejevanju uporabe državne ceste, ki je last vseh nas, je odgovarjal Jernej Pavlič s pristojnega ministrstva. Na vprašanje o pobiranju visoke parkirnine v dolini Vrata in porabi tega denarja pa županja občine Kranjska Gora Henrika Zupan.

Je res nujno, da je cesta pozimi zaprta?

V Vrata smo se z ekipo odpeljali prejšnji teden. Bil je deževen dan, a temperaturno prav nič zimske. Pripeljali smo se do zapornice pred dolino Vrata in se na lastne oči prepričali, da je cesta od zapornice naprej v zimski sezoni, od 15. 11. do 15. 3. torej, odprta le za imetnike dovolilnic. To so praviloma domačini, ki živijo za zapornico, ali pa imajo tam zemljišča. Medtem, ko vsi ostali do Vrat z avtom ne morejo. In to je tisto, kar pohodnike, alpiniste, turne smučarje najbolj boli. Čutijo namreč, da jim je država s tem ukrepom odvzela del življenjskega prostora, del narave, ki jo zaradi pojava množičnega turizma raje obiskujejo izven sezone. Peter Ramuš pravi: "Zagotovo je zapora zame omejevanje osebne svobode, svobode gibanja." Klemen Jelić pa dodaja: "Jaz si predstavljam, da gore ali pa hribi so kot telovadnica za nekoga. In tistega, ki pride v telovadnico, parkirišče čaka brez zapornic, nam so se pa kar naenkrat zapornice pojavile." 

Pa je res nujno, da je cesta v Vrata pozimi zaprta? Tudi kadar niso ravno zimske razmere? Upravljalec ceste je Gorenjska gradbena družba, vprašali smo jih. V Triglavskem narodnem parku s tem, da bi bila cesta pozimi odprta, če razmere to dopuščajo, nimajo težav, so pa postavili pogoj, da se ceste ne sme plužiti in ne soliti. Mnenje delijo tudi v Planinski zvezi.

Ali občina služi pod krinko skrbi za okolje?

Poleg zaprte ceste je v Vratih še ena nevralgična točka: parkirnina. Občina Kranjska gora je namreč ob zapornici postavila parkomat, parkirnino v dolini Vrata pa zaračunava. Lani je bila dnevna parkirnina 25 evrov, za letos so jo – na pobudo Planinske zveze – znižali na 20. Bohnec trdi, da občina služi pod krinko naravovarstva, na občini pa odgovarjajo, da to ne drži. Posredovali so nam podatke, koliko so lani pobrali s parkirninami v Vratih in koliko so dali za brezplačen javni prevoz iz Mojstrane v Vrata. Treba je namreč povedati, da je občina zagotovila (in tudi letos bo) brezplačne avtobuse. Županja Zupan pojasnjuje: "Parkirnina v Vratih mora biti višja od parkirnine v Mojstrani, da ljudi spodbudi, da parkirajo zunaj in se potem v dolino peljejo z avtobusom." To drži le do neke mere, saj je promet v Vrata številčno omejen. V dolini lahko parkira največ 195 vozil. In ravno zato se mnogi sprašujejo, ali ne bi bila primerna nižja dnevna parkirnina. Pokazali vam bomo primer dobre prakse.

Kaj sledi? Vršič zagotovo, morda tudi cesta v Krmo?

Pobiranje parkirnine ali cestnine se ne dogaja le v Vratih. Plačljiva je denimo cesta čez Mangartsko sedlo - ekološka taksa je 10 evrov, na planino Blato iz Stare Fužine stane 20 evrov na dan. Promet na Vršič bodo omejili z zaporo, ker se vsako leto, pravi Jernej Pavlič z MZI: "...zgodi kolaps." To drži, tudi v oddaji 24UR smo pokazali, kje vse ljudje parkirajo in toliko pločevine zares ne sodi v gorski svet. Pavlič obljublja, da cestnine za prevoz preko Vršiča ne bo, bo pa na Vršiču parkirnina, ki jo bo, podobno kot v Vratih, določila in pobirala občina ter v zameno zagotovila brezplačen javni prevoz.

Kako pa so se na pojav množičnega turizma odzvali na tujem, v Alpah je 14 narodnih parkov? Kakšne ukrepe za zaščito narave bi lahko uvedli? So zapornice res edina pa tudi najboljša rešitev? Bo država zaprla dostop v vse alpske doline?