Bomo tudi v Sloveniji jedli kobilice, črve in čričke?

Da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje in ohranili prehransko varnost, bi morali svetovno porabo mesa do leta 2030 zmanjšati na 24 kilogramov na leto na prebivalca – 10 kilogramov manj kot sedaj, do leta 2050 pa na 16 kilogramov oziroma 18 kilogramov manj. A namesto tega se poraba ves čas dviguje, med letoma 1990 in 2009 se je povečala za 60 odstotkov, samo letos pa naj bi se povečala za 1,7 odstotka. 

Na tržišču so kot alternativa mesu že rastlinski mesni nadomestki in beljakovinski izdelki iz insektov, razvija pa se tudi fermentacija v bioreaktorjih – tu gre za bakterije, kvasovke, alge ter v laboratoriju vzgojeno meso iz matičnih celic.  

Najbolj smo pripravljeni sprejeti rastlinske nadomestke, pojasnjuje doktorica Andreja Vezovnik, ki se ukvarja s sociološkimi raziskavami hrane in prehranjevanja. "Najmanj smo pripravljeni sprejeti insekte, ker je tukaj tako imenovani 'fuj faktor', rečemo temu strokovno. Ljudem vzbujajo insekti gnus, povezujejo jih z umazanijo in nečistočo," pravi. 

So jih pa že poskusili nekateri študenti na Biotehniški fakulteti, kjer bodo kmalu v analizo dobili pošiljko kobilic, črvov mokarjev in čričkov, pravi profesorica Mojca Korošec z oddelka za živilstvo. Te tri vrste insektov je namreč Evropska agencija za varnost hrane že odobrila za uporabo v hrani. 

''Te raziskave tečejo predvsem s tem namenom, da bi videli, kako hranilno bogata ali kakšne prehranske kakovosti je ta osnovna surovina, seveda kot mleta, ravno zato da bi jo lahko potem uporabili v različnih izdelkih, ki smo jih mi navajeni,'' pojasnjuje doktorica Korošec. 

V resničnosti nas večina hrano kupuje v bližnji trgovini, a tudi pri tem lahko z majhnimi spremembami postanemo odgovornejši. Še vedno velja, da je na koncu za nas in okolje najbolje, če jemo sezonsko in lokalno. Ključna vodila naj bodo: hrana večinoma rastlinskega izvora, pridelana ekološko, čim manj predelana, čim manj zapakirana, predvsem pa čim manj zavržene hrane. 

Slovenska nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja vključujejo uživanje pustega rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden, belega mesa do trikrat na teden, rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden. Trenutno za skorajda dvakrat presegamo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Ljudje na splošno, tudi Slovenci, se burno odzovemo na napovedi, da bomo morali jesti manj mesa, ker menimo, da je naša pravica kupovati in uživati tisto, kar nam je všeč. Tisti, ki se odločajo za manj mesa, a ga ne opustijo povsem, so fleksatarijanci. Fleksatarijanstvo ni identitetna kategorija kot veganstvo ali vegetarijanstvo. V Evropi je približno 30 odstotkov vseh potrošnikov fleksatarijancev. 

Trg rastlinskih prehranskih izdelkov naj bi bil do leta 2025 vreden že skoraj 80 milijard dolarjev, pet let kasneje pa še dvakrat toliko. Medtem pa so bili na Nizozemskem junija letos beljakovinski nadomestki oziroma imitacije mesa prvič cenejše kot pravo meso. Meso se je namreč od februarja letos podražilo za 21 odstotkov, rastlinski nadomestki pa za dva odstotka. Gre za to, da je meso bistveno bolj občutljivo za zunanje šoke, kotso inflacija ali motnje v oskrbi s surovinami. 

Več kot tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu lahko pripišemo načinu pridelave, predelave in pakiranja hrane. Do leta 2050 je bomo morali pridelati še dvakrat več kot danes, saj bo takrat na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi. In če želimo ohraniti okolje takšno, da bomo lahko živeli vsaj podobno, kot smo vajeni sedaj, bomo morali vsaj deloma spremeniti tudi svoje prehranjevalne navade. In dati priložnost tudi hrani prihodnosti. 

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.