Bomo še imeli pokojnine?

Vse višje upokojitvene starosti, vse daljše pokojninske dobe, vse bolj negotova prihodnost. Olga Marguč zdaj, ko ima čas, rada skrbi za vrt za domačo hišo. 11. leto je že v pokoju, delala je slabih 38 let in pol. In višina njene pokojnine? "900 evrov," pove brez zadržkov. A doda: "Manjša je, kot sem pričakovala. Pričakovala sem, da bom imela vsaj 1000 evrov pokojnine. Ampak glede na plačo sem vedela, da ne bo tako."

Upokojencev s starostno pokojnino, kot jo ima Olga Marguč – med 800 in 900 evri torej – je v Sloveniji slabih 50 tisoč. Največ starejših – dobrih 88 tisoč – prejema od 600 do 700 evrov. In med njimi je skoraj 80 tisoč takšnih, ki so imeli tako nizke dohodke, da jim mora razliko do zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo in predpisano starost – ta znaša 688 evrov – doplačevati država. Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Kranvogel je zato povsem jasen: "Za 40 let dela takšna pokojnina ni dostojna. Že v startu bi morala biti pokojnina vsaj za 10, 15 odstotkov višja, kot je prag tveganja revščine. A imamo ogromno ljudi, ki tega ne dosegajo. Mislim, da tu ustvarjamo strahovito socialno bombo."

Več kot 40 odstotkov vseh upokojencev prejema pokojnino pod 700 evri. Več kot 145 tisoč jih iz pokojninske blagajne prejema vsaj eno vrsto socialnega korektiva. "Če gledamo upokojence, ki so trenutno upokojeni, slika ni v redu," se strinja tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. "Po drugi strani pa: tisti, ki imajo 40 let delovne dobe, so se v zadnjem letu upokojevali s povprečno pokojnino čez 1000 evrov. Kar lahko zagotavlja dostojno preživetje, zlasti, če ima človek rešeno stanovanjsko vprašanje."

Avgusta letos je sicer najnižja izplačana pokojnina znašala 310, povprečna – za nekoga, ki je vse življenje delal v Sloveniji – pa 930 evrov. Druga skrajnost pa – najvišja izplačana pokojnina: skoraj 4 tisočake. "To je visoka pokojnina," pojasnjuje Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. "Toda moramo se zavedati, da je oseba s takšno pokojnino imela tudi precej visoke plače. In da je morala precej let delati, čez 40, 45, morda celo 50 let."

Vse do lani so – kot pokaže razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino – pokojnine padale. Če so leta 2000 upokojenci dobili 75 odstotkov povprečne plače, dobijo danes le slabih 60 odstotkov. Tak trend, pojasnjuje dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete, je posledica napačnih odločitev v preteklosti, ko smo z zniževanjem odmernih odstotkov reševali finančno vzdržnost pokojninskega sistema. "Mislim, da smo že pred leti prihajali v območje, ko so pokojnine tako hitro padale, da so bile verjetno nesprejemljive. Zato tudi vidimo različne korekcije v smislu dvigovanja teh najnižjih pokojnin in raznih dodatkov, s katerimi korigiramo nizek življenjski standard upokojencev."

Kako pa bo v prihodnje? Kaj čaka dve tretjini zaposlenih, ki zaslužijo manj od slovenskega povprečja? Med njimi je namreč tudi približno 90 tisoč delavcev z minimalno plačo. Nič dobrega, je neposreden Stanko Kranvogel. "Če namreč pogledamo, da dobijo 63 odstotkov odmere zadnjih 24 let, si lahko izračunamo, kako nizko pokojnino bodo dobili. In se tem se enostavno ne da preživeti."

In še ena težava: armada samozaposlenih, samostojnih podjetnikov. Iz leta v leto jih je več. Med njimi pa kar 83 odstotkov takšnih, ki plačujejo najnižje prispevke za socialno varnost. Kaj torej že danes storiti, da odhod v pokoj ne bo stresen in boleč? Je dobro dodatno varčevati? Kje in kako? Kako zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in povrniti zaupanje vanj, zlasti med mladimi? Pa tudi: kaj prinaša nova pokojninska reforma? Bomo delali dlje? Šli v pokoj kasneje, a imeli zato višje pokojnine? Odgovore smo iskali v rubriki 24UR Inšpektor.