'Besedišče politikov razkriva, da so nehali brati v 5. razredu, uporabljajo metafore iz Tajnega društva PGC'

Slovenski 15-letniki nad povprečjem OECD

Znati brati se nam zdi samoumevno, povsem druga zgodba pa je prebrati in razumeti, je v rubriki 24UR Inšpektor ugotovila novinarka Petra Čertanc Mavsar. 

Slovenski 15-letniki so po bralni pismenosti nad povprečjem držav OECD. To so pokazali zadnji rezultati testa Pisa pred tremi leti. Strokovnjake skrbi večanje števila tistih, ki dosegajo najnižjo stopnjo oziroma le osnovni nivo bralne pismenosti. Teh je 18 odstotkov oziroma že skoraj vsak peti mladostnik. Konkretno: poznamo šest ravni bralne pismenosti, druga pomeni dobesedno razumevanje krajših besedil, medtem ko je za peto in šesto stopnjo, to dosega slabih devet odstotkov slovenskih 15-letnikov, potrebno veliko več, pojasni doktorica Nataša Potočnik z Zavoda za šolstvo. "Razlikovati med mnenji in dejstvi. Razbrati zelo prikrite, posredne informacije, prepoznati koncepte v besedilih, argumentacije, se znati pisno odzvati na besedilo. To so daljša, zahtevnejša besedila."

Miha Kovač, publicist in redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je prepričan, da bi država lestvico bralne pismenosti morala dvigniti na višjo raven. "Peta stopnja je v resnici osnovna za preživetje v sodobnem svetu. Živimo v svetu, v katerem je ogromno lažnih novic, ogromno impulzivnega komuniciranja, sposobnost, da se od tega odmaknemo, je ključna za preživetje. Če nismo sposobni kritično razumeti sveta okoli sebe, imamo zelo črno prihodnost pred sabo."

Slabo založene šolske knjižnice

Bralna pismenost se začne oblikovati v družini. Za nadgradnjo pa so izjemno pomembni sistemski pogoji, ki otrokom omogočajo, da bralno pismenost razvijajo. To so kakovostna in dostopna predšolska vzgoja, kakovostno javno in brezplačno šolstvo s šolsko knjižnico ter razvita mreža javnih knjižnic. Imamo več kot 700 šolskih knjižnic, ki so velikokrat slabo založene. Na manjših šolah so odprte le ob določenih urah, saj knjižničar hkrati uči še kakšen predmet, poleg tega mora ponekod prehajati med različnimi lokacijami podružničnih šol. Ker je nakup novih knjig v pristojnosti posamezne šole, je založenost knjižnic velikokrat odvisna od ravnateljev oziroma sredstev, ki jih šole za to namenjajo.

Doktorica Milena Mileva Blažič, literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost, je prepričana, da je bil odziv države med epidemijo medel in so se razlike med učenci dodatno poglobile. Za bralno pismenost bi država v zadnjem letu lahko naredila precej več. "Zavod za šolstvo in ministrstvo v tem pandemskem letu, ko se je to verbalno branje iz knjige preselilo v e-obliko, sta naredila premalo, da bi knjige v e-obliki bile dostopne otrokom v osnovni šoli, dijakom v srednji šoli in študentom na fakulteti."

Četrtina odraslih ima težave z razumevanjem

Če so naši otroci v povprečju v bralni pismenosti dobri, kakšna je situacija pri odraslih? Po zadnji raziskavi iz leta 2016 je približno četrtina odraslih pod drugo stopnjo bralne pismenosti, opozarja Kovač, kar pomeni, "da imajo težave z razumevanjem stavka: udobna blazina je mehka in kamnita. Torej, četrtina ljudi ima težave s tem, da opazi, da je v tem stavku protislovje. To je težava za funkcioniranje teh ljudi v vsakdanjem življenju in delovnem procesu."

Knjige redno, torej vsak dan ali vsaj nekajkrat tedensko, bere slaba četrtina odraslih Slovencev, je pokazala raziskava Knjige in bralci. Kupuje jih manj kot polovica, pri tem je 14 evrov cena, pri kateri večina razmisli o nakupu. V knjižnicah si jih izposodimo kar trikrat več, kot jih kupimo.  

In kakšen je odnos politike do branja? Blažičeva ostro: "Če pogledamo politike in poslance, se iz njihovega besedišča vidi, da so nehali brati v 4. ali 5. razredu osnovne šole, ker so vse metafore iz Tajnega društva PGC."

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.