Trajnostna moda je reakcija na hitro modo, pravi Matea Benedetti, ena najbolj prepoznavnih slovenskih oblikovalcev in kostumografov. "S hitro modo zadovoljiš hitro potrebo in užitek je manjši. Jaz en kos, ki je kakovostno izdelan – ko vidiš zgodbo, kreativnost – gledam čisto drugače v svoji omari." Matea Benedetti si je postavila izziv, ali se da z najvišjimi vrednotami v modni industriji sploh preživeti. "Ker jaz še vedno nisem ime gledano globalno. Če se merim z Guccijem, nisem nihče, nisem nič znana. Ampak prepoznavnost gradiš 20, 30 let, to se ne zgodi čez noč."
Trajnostno oblikovanje je tek na dolge proge, poudarja še ena vidna oblikovalka, Mojca Celin iz zadruge slovenskih oblikovalcev Zoofa. Zadruga obstaja že od leta 2013, združuje oblikovalce, ki v modi vidijo in čutijo poslanstvo. Na enem mestu so se združili, da si pomagajo, svetujejo, opogumljajo. In da izobražujejo kupce, ker – kot pravi Mojca Celin – je dober kupec tudi odgovoren kupec. "Mi veliko delamo tako, da kolekcije navezujemo na prejšnje, to pa pomeni, da vam svetujemo, kako kose, ki jih že imate, kombinirati z novimi. To pomeni, da delamo sestavljanko, zlagamo slog in slog je lahko dolgo dober, dolgo vas lahko zadovoljuje na kakovosten način."
Trajnostno pomeni družbeno, gospodarsko in okoljsko odgovorno. Trajnostna moda torej ne pomeni oblačila iz recikliranega materiala ali eko bombaža, temveč mora izpolnjevati vse tri kriterije. In ravno zato je v sodobni potrošniški družbi prej izjema kot pravilo. Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Fokus, je jasna: "V reklamiranju oblačil, ki naj bi bila trajnostna, se to pogosto uporablja le takrat, ko so narejena iz recikliranih snovi, bodisi iz sintetike bodisi iz starejših oblačil. Pogosto so to kolekcije, ki so le majhen delež celotne kolekcije določene znamke. Pa da ne govorimo o tem, da pogosto niso upoštevane družbene komponente, človekove pravice, od proizvajalcev, kmetov, ki proizvajajo bombaž, do tistih, ki barvajo tkanine. Trajnost brez etike ne more biti trajnostna."
Ko boste naslednjič kupili bombažno majico v eni od trgovin s hitro modo, lahko tudi v kateri drugi, si zapomnite to: bombažu kemikalije najprej dodajo na polju, da hitreje raste, da ga zraste več. Potem jih dodajo, ko bombaž barvajo. Ko ta pobarvani material naložijo na ladje ali tovornjake, mu spet dodajo pesticide, da ga ne pojejo miši. Ko iz njega sešijejo oblačilo, mu dodajo kemikalije, da ohranijo barvo. Mi to potem kupimo in doma peremo s pralnimi praški, kar pomeni, da mu še sami ob vsakem pranju dodamo nekaj kemije. Tudi zato pomembna razlika: neobdelan bombaž se razkraja šest mesecev, obdelan bombaž pa neverjetnih 500 let.
Na svetovnem jugu se vsako leto proizvede od 80 do 150 milijard oblačil. A vedeti je treba: to niso oblačila za ves svet, temveč za bogatejši svetovni sever, za nas, za devetino svetovnega prebivalstva, za milijardo ljudi, ki živimo v Evropi ali Ameriki. A kako naj potrošnik ve, katera šivilja denimo iz Bangladeša je plačana pošteno? Ali so etikete na oblačilih, da je obleka narejena v Evropi, na primer v Italiji, garancija, da tam delavcev ne izkoriščajo? Živa Lopatič iz Pravične trgovine poudarja: "Italija je velik problem zaradi mafije, ki omogoča, da tam obstajajo tovrstne tovarne. Četudi so narejene v Evropi, to ne pomeni, da so narejene etično, ker tudi v Evropi obstajajo tovarne, v kateri izkoriščajo delavce. In zdaj, ko je migrantska kriza, ko vedno več ljudi migrira v Evropo, jih že na poti ustavljajo in vključujejo v izdelavo oblačil."
Trajnostna moda zato poudarja lokalno, spodbuja domače gospodarstvo, ohranja ročna dela, ustvarja kakovostna oblačila in takšna, ki so nosljiva daljši čas, multifunkcionalna. Almira Sadar, še ena prepoznavna slovenska oblikovalka in profesorica na ljubljanski Naravoslovno tehniški fakulteti, pravi: "Mala črna obleka, ki je primerna za različne priložnosti, je eno najbolj trajnostnih oblačil, pa tudi oblačilo, ki je sešito s čim manj šivi, pri čemer je čim manj odpadkov – ljudje ne vejo, da gre pri krojenju 15 odstotkov blaga v nič." Trajnostna moda je del celotnega trajnostnega koncepta, ki gre veliko dlje od oblikovanja. Trajnost pomeni, da skrbimo za naš svet, za naše okolje, za bodoče generacije.
KOMENTARJI (173)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.