ZSSS za 7,5-odstotno zvišanje minimalne plače

Med prvimi izzivi v letošnjem letu bo uskladitev minimalne plače, je na današnji novinarski konferenci nakazala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Ta se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa tudi z gibanjem plač, zaposlenosti in rasti BDP. Sestanek socialnih partnerjev na to temo bo v petek, sindikati pa bodo zahtevali najmanj 7,5- in ne le 4,2-odstotno zvišanje, kolikor je decembra znašala letna inflacija, je napovedala.

Glede na to, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, pričakujejo tudi pogostejše izračune teh stroškov – zdaj se jih namreč pripravlja le vsakih šest let. Ministrstvo naj bi predlog ustreznih sprememb že pripravilo.

'Če se bo razbremenilo plače, bo treba dodatno obdavčiti premoženje'

Med osrednjimi temami letošnjega leta bo po oceni Jerkičeve tudi davčna reforma. V ZSSS pozivajo, naj bo uravnotežena. Če se bo razbremenilo plače, bo treba dodatno obdavčiti premoženje, so prepričani.

Poleg tega, tako Jerkičeva, je treba zagotoviti razbremenitev srednjega razreda ter ustrezno razmerje med davčno in socialno politiko, tako da se ne bo dogajalo, da bo nekdo, ki se mu bo zvišala plača, na koncu finančno na slabšem. Zavzemali se bodo za enako obremenitev vseh oblik dela in za spremembe pri normiranih s. p., ki zaslužijo tudi 70.000 evrov na leto, pa so davčno izenačeni s tistimi na minimalnih plačah. Še naprej bodo nasprotovali uvedbi socialne kapice.

30-urni polni delovnik, dodatek za sobotno delo, obvezna božičnica ...

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pričakuje drugi krog pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Nasloviti bo treba teme iz prvega kroga, je poudaril, med njimi pa omenil možnost skrajšanja polnega delovnega časa s 36 na 30 ur na teden, 48-urni neprekinjeni mesečni počitek, ki ga v nekaterih panogah, kot sta trgovina in gostinstvo, še vedno ni, dodatek za sobotno delo in obvezno božičnico.

Ob tem upa, da bodo v tem zakonu, ki velja za malo delavsko ustavo, vzpostavili osnove plačnega sistema za zasebni sektor, tako da osnovna plača ne bo več smela biti nižja od minimalne plače, ter vpeljali nadaljnje ukrepe za zmanjšanje prekarnosti in zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.  

V zvezi s pokojninsko reformo je ponovil, da bodo vztrajali pri izenačitvi prispevne stopnje delojemalcev in delodajalcev, pa tudi pri stališču, da je 40 let delovne dobe dovolj za starostno upokojitev. Ob tem je pozval k takojšnjemu začetku pogajanj, saj se je Slovenija zavezala, da bo zakonodaja v DZ sprejeta do konca letošnjega leta, socialni partnerji pa pri teh pogovorih ne smejo biti pod časovnim pritiskom.

V ZSSS apelirajo tudi k čim hitrejši ureditvi področja zdravstvenega zavarovanja in iz njega izhajajočih pravic, ki jih veliko število posameznikov težko uveljavlja. Tisti, ki imajo več, morajo plačevati več, ne pa vsi enako, je v zvezi z obveznim zdravstvenim prispevkom, letos določenim pri 35 evrih, je dejal podpredsednik zveze Oskar Komac.

Med prioritetami največje sindikalne centrale v državi je še sprejetje sprememb zakona o urejanju trga dela, ki so trenutno v medresorskem usklajevanju in naj bi z zvišanjem nadomestil za brezposelnost pomembno izboljšale socialni položaj brezposelnih, in sprememb zakona o delitvi dobička, ki je usklajen z resornim ministrstvom, čaka pa še na zakonodajni postopek. Želijo si tudi dokončne ureditve plačnih nesorazmerij in plač v javnem sektorju.

Poleg tega se bodo zavzemali za obuditev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in njegovo okrepitev na panožni ravni, saj pokritost s kolektivnimi pogodbami upada in je nižja od 70 odstotkov, je izpostavila podpredsednica ZSSS Saška Kiara Kumer.

Dotaknila se je še dela Inšpektorata RS za delo. Zavzela se je za nenapovedane preglede, ciljane akcije, poglobljene nadzore in skrajševanje postopkov.

Med delodajalci odločno nasprotovanje

Kot so v odprtem pismu ministru za delo Luki Mescu navedli v mariborski obrtno-podjetniški zbornici, bi preveliko zvišanje minimalne plače spodbudilo rast inflacije, posledično pa bi upadli kupna moč prebivalstva in konkurenčnost slovenskih podjetij na tujih trgih.

Dodatno bi se povečali stroški gospodarstva, vsako nadaljnje povišanje stroškov pa predstavlja grožnjo vzdržnosti poslovanja mnogih podjetij, kar bi lahko vodilo v odpuščanja, so posvarili.

Opozorili so, da so slovenska podjetja v času, ko se gospodarstvo v Evropi ohlaja, "izjemno izpostavljena", v tej luči pa spomnili, da sta dodatne obremenitve državljanov in podjetij prinesla že zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujm obnovi ter zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale.

"Skrajni čas je, da država začne razmišljati tudi o razbremenitvah plač. Spomnimo, da je prejšnji zakon o dohodnini to že predvideval, vendar ga je sedanja vlada spremenila in posledično do razbremenitev ni prišlo v meri, kot se je sprva pričakovalo," so pristavili.

"Ministra Mesca pozivamo k preudarnemu ravnanju in k opustitvi ideje po višjem povečanju minimalne plače, kot znaša inflacija," so sklenili.