Svetli način
Naslovnica
SlovenijaČrna kronikaTujinaDejstvaZITTuja scenaVeriga dobrih ljudiČas za zemljoCesteTV spored
Novice
SlovenijaČrna kronikaTujina GospodarstvoZnanost in tehnologijaFokusInšpektorSvet
Šport
Liga prvakovNogometMotoGPKošarkaOdbojkaBorilni športiKolesarstvoDrugi športi
POP IN
Domača scenaTuja scenaSerijeGlasbaFilm/TVZanimivosti
POPKAST
Vreme
Radarska slika padavinVreme v gorahSlovenijaTujinaČrna kronikaDomača scena
Sveže
TrenutnoPred enim letomPred petimi letiPred desetimi leti
TV oddaje
KmetijaSlovenija ima talentŠtartaj, Slovenija!POP vsebinePrijavi se
Voyo
Gospodarstvo

Semolič: Podjetij ne uničujejo delavske odpravnine

Ljubljana, 14. 12. 2009 14.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA
Komentarji
38

Sindikati nasprotujejo nameri vlade, da zvišanje minimalnih plač poveže z znižanjem odpravnin, pravi prvi sindikalist Dušan Semolič.

Protesti delavcev v Ljubljani 28. novembra
Protesti delavcev v Ljubljani 28. novembra FOTO: Blaž Garbajs

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo nameri vlade, da vprašanje dviga minimalne plače poveže z znižanjem odpravnin ter omejitvijo socialnih prispevkov. "To razumemo kot izsiljevanje in zlorabo stisk delavk in delavcev, ki so se znašli v revščini zaradi nizkih plač," opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Semolič je na današnji novinarski konferenci spomnil na izjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, da odpravnine za delodajalce predstavljajo izjemno velik strošek, ki lahko podjetje tudi potopi. "Gre za odkrito namero, da bi povezovali sindikalno zahtevo po dvigu minimalne plače s pričakovanimi zahtevami delodajalcev po znižanju odpravnin," je dejal.

Spomnil je še na izjavo ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da naj bi zvišanje minimalne plače vezali na odpravnine, ki jih želijo delodajalci znižati, ter na določitev najvišje možne ravni plačila socialnih prispevkov, ki zdaj navzgor niso omejeni.

Podjetij ne uničujejo odpravnine, temveč nesposobni nadzorni sveti in uprave, je ob tem dejal Semolič ter dodal, da v Sloveniji še nobeno podjetje ni propadlo zaradi izplačila odpravnin delavcem.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je ocenil, da ministra Svetlika bolj kot družina in socialni položaj skrbi kapital. Izplačilo odpravnin je za delavce omejeno na največ deset plač, za vodstvene delavce pa na 24 plač, je povedal. "Ko nekateri menedžerji dobijo tudi milijon evrov odpravnine, pa jih to ne moti; nihče ne reče, da to uničuje podjetja," je dodal Semolič.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
zsss semolič sindikat plača minimalna odpravnina svetlik gaspari

SORODNI ČLANKI

'Svetlik ne ve, kaj hoče'

V kapitalskem sistemu ni nobene solidarnosti

'Roke stran od teh blagajn'

'Interes ni odpuščanje delavcev'

'Živeti! Ne zgolj preživeti!'

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (38)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
BERT
15. 12. 2009 12.56
žalostno ....večinoma podjetij se je dvignilo na racun delavcev solidarnostne sobote in takšni ali drugacni odteglaji od plač in sedaj ti delavci ne zasluzijo niti za plače ,zaprt firmo katera ni sposobna izplačat plač,zaprt manegerje in direktorje pa razlastnint vsakega kateri se je obogatel na račun firme ...pozaprite pipce tistim gor na stolčkom ne pa delavcem
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.48
Zato se bom še 1X dodatknu tele neto plače: Dokelr, bomo vsi slovenci reševal probleme ZAHOJENIH MONOPOLISTOV, do takrat realno, bomo zgubljal delavna mesta in tudi plače se bistveno ne bodo morale zviševat. To je golo dejatvo. Če pa država najde več milijonov € za reševanje bank oz. njihovih direktorjev in zaposlenih - in ne njihovih varčevalcev in kreditojemalcev - potem nam pač ni pomoči!
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.42
@Klasik To je res, vendar ignorira dejstvo, da so se Američani za reševanje gospodarstva neprimerno bolj zadolžili kot EU, ki je igrala vlogo svetovnega absorberja šokov, kar je zelo prociklično. Po drugi strani pa je naraščanje vrednosti dolarja za ZDA katastrofa: Njihovo gospodarstvo je v temeljih v globlji krizi kot evropsko, predvsem industrija. Rast vrednosti dolarja pomeni dražji izvoz in jim zelo škoduje - tako kot je nam rast evra. Ta nihanja vrednosti niso utemeljena.
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.41
Ker podjetja so naredila toliko in toliko na leto, zapufala pa so se še toliko % več vsako leto, koliko so bila sploh zmožna odplačat! Titus01 zato banke niso naslov za reševanje gospodarstva. Ampak VLADA!! Vsi plačujemo davke, ki jih pobere VLADA! Ta pa mora sprejeti ustrezno zakonodajo, po katerh se ve kdo pije in kdo je! Ne rečem, da marsikater veliki d.d. ni upravičen do pomoči! So tudi poštena podjetja. Vendar BANKE niso pravi naslov. Kredit je treba vrnit! Lahko je kredit do neke mere pomoč. Samo ne da vlada nakazuje banki an račun, potem pa ni vzvodov kam to gre, kdo je dobil! Pokaži mi človeka v SLO, ki lahko trdi, da smo v tem trenutku rešili morda 50.000 delavnih mest??? Mene samo zanima kaj bo vse bo pripalvalo na površje naslednje leto! ker za moje pojme, še nismo vidl vsega!
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.39
@resslovenka Ne, ni pošteno. Vendar pa v primeru podjetij, kjer se dela za minimalne plače, večinoma ne gre za sesanje ljudi in kopičenje dobičkov. Večina teh podjetij bistvenih dobičkov (in delničarji dividend) že leta ni videla. Ja, ta položaj je grozljiv, ampak na kratek rok nerešlij. Dvignimo plače (brez subvencij), ubimo ta podjetja! V redu, ampak potem bomo imeli 15% brezposelnost, davčni prihodki (ki jih ta podjetja vseeno plačujejo) bodo padli, število prejemnikov socialne pomoči (izdatki) pa se bo povečalo. Tako se dvakrat ustelimo v nogo. Ko pa izidemo iz krize, pa naj se taka podjetja, ki ne morejo preživeti na dolgi rok, z dvigom plač uničijo, če druge rešitve ni. Samo v krizi, ko je gospodarstvo že tako na robu sesutja, nasprotujem nesmiselnemu povečevanju brezposelnosti.
ODGOVORI
0 0
Uporabnik113189
15. 12. 2009 10.38
Titus0115.12.2009, 10:28 Se strinjam, da je potrebno banke rešiti vendar ne za vsako ceno. Prepričan sem celo, da bi bil čas, da kakšno vzame vrag, ker so se pri nas bančniki tako razvadili, da jim je vseeno kaj počno. Prvazaprav so prepričani, da bo vse njihove svinjarije vedno nekdo tretji (država) rešil. zato bi nujno potrebovali kakšno vzgojno. Trenutno je zelo zanimivo dogajanje v ZDA. Banke so začele vračati tako imenovani TARP in to so velikanske številke v milijardah. Tisti trenutek ko vrnejo denar nazaj državi, vrednost dolarja proti evru nenormalno poskoči. Danes dve banki vračata nazaj in vrednost dolarja zopet raste. V EU pa se ta trenutek kriza še povečuje in o kakšnem vračanju ni teorije. To bo še zanimivo opazovati..
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.37
Titus01 Če bi jaz v svojem podjetju zagonu vsak mesec 20% več kot naredim, koliko časa bi moje podjetje preživelo??? Vpraštie se od kod kriza??? Če banke nesorazmerno delijo kredite vsakemu, ki ga direktor pozna, potem imamo finančno krizo! Gospodarstvo se je v svetu in v SLO pregrevalo!! Ker v bistvu zdle se šele govori o realnih številkah. O tem koliko se dejansko naredi. Pa nisem ekonomist, pa to vidm da je temu tako!
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.35
@Cofar Ja, vem, ker je to v sami naravi dela banke. S tem ni nič narobe. Zato pa imamo intervencije centralne banke.
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.34
@Cofar Ni napaka. Če se sesuje Cofek d.o.o (20 zaposlenih) to ni nobena katastrofa. Če se sesuje podjetje, ki zaposluje večino regije, tako neposredno, kot posredno zaradi dibaviteljev, pa gre za veliko bolj resno vprašanje. Je pa res - tu imate prav - da to povzroča tvegano obnašanje: "Vse bom vložil v tvegane naložbe in posle. Če se izide, obogatim, drugače stroške krije država." Zaradi tega morajo vsi subjekti, ki bi bili lahko koristniki državne pomoči, regulirani in nadzorovani.
ODGOVORI
0 0
resslovenka
15. 12. 2009 10.34
Titus01 Gledam s človeške delavske plati, ker se mi zkoriščanje ljudi skrajno gabi. Pa mi povej, se ti zdi pošteno, da nekdo dela cel mesec, pa s prisluženim denarjem ne more pokriti niti minimalnih življenjski stroškov? Da se mora zateči po pomoč na RK ali KARITAS, za socialno enkratno socilano pomoč pa preseže sramotno nizek limit? Pa da se tako tepta samopodoba teh ljudi in njihovo človeško dostojanstvo nasploh? Je to smisel reševanje teh podjetij. Ni! V kaj prehaja ta družba. Na drugi strani pa taisti vodilni menedžerji živijo na veliki nogi. In ja, se pa stinjam, da je nujna sprememba zakonodaje tega področja. Ker je vse že preveč v malori.
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.32
titus01 Pa veš kaj bi se zgodila če gre ta trenutek 90% varčevalec dvignit ves svoj denar???
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.31
Titus01 pa še tole: če se nekdo danes odloči it na svoje - je v veliki meri v neenakopravnem položaju z veliki gopsodarskimi subjekti. Čisto takole bom rekel: Če bo remio nek XY d.d. ki ima 5000 zaposlenih in jih plačuje po 500€ neto na mesec zašeč v težave, bodo vsi rekla, da mora vlada pomagat temu podjetju, ker ima veliko zaposlenih. Če bomo imeli pa recimo v SLO 10.000 pravnih subjektov po nejveč 2 do 3 zapslene, pa država ne bo naredila nič!!! In to je za moje pojme eden največjih napak, ki jih SLO ima! Vlade, ne samo pri nas, tudi po svetu, vedno poskrbijo, da se rečuje velike monopoliste, ki imajo že tako al tako toliko denarja, da če bi samo mal raconalno delal s financami, ne bi bilo nobenih problemov! Vlada ne namenja dovolj pozornosti malim podjetjem, saj je uspeh zavrt in se do sredstev zelo težko pride oz. imajo mali podjetniki precej težje pogoje pridt do sredstev za razvoj. KEr tukaj pa je problem, imet ljudi ki imajo znanje, takih ljudi se nekateri bojijo.
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.28
@Cofar V bistvu zagovarjam ravno naprotno: Banke mora država rešiti naradi ključne vloge finančnega sistema, če se hoče izogniti depresiji. Zato se banke bistveno razlikujejo od drugih gospodarskih družb: Če se sesuje Prevent, ni retirano hudo; če se sesujejo banke, gospodarstvo ne more več dobiti kreditov in se sesuje. Vendar to ne pomeni, da je pomoč darilo: Regulacija mora najprej zmanjšati možnost, da do krize pride (tu smo pogoreli na celi črti), pomoč pa mora vsebovati garancije, da bo šla za oživljanje gospodarstva in da se bo vrnila v konjunkturi.
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.23
Titus01 Potem se strnijaš s tem, da banke lahko počnejo kar hočejo (dokazano imajo banke in zavarovalnice) v povprečju najbolje plačane kadre, naredijo pa lahko minuse in potem samo pritisnejo rdeč gumbek in vlada da milijone za reševanje njihovih napak??? Potem naj država rešuje vsak pravni subjekt v SLO na ta naččin kot banke! Banka ni nič drugega kot gospodarska družba in ne vidim razloga, zakaj bi državljani plačevali napake za napačne posle!! Se strnijam da bi bilo ogrožen marsikater varčevalec, vendar.... če moram jaz delat v svojem podjetju za to da potem iz narejenih davkov plačujem napake velikih.... potem nam gre še res dobro in so plače 450€ še kr zmerne! NAPAKE PLAČUJEMO MI VSI! Vska vlada ki je gor (leva, desna itd....) bo morala naredit nek rez med politiko in gospodarstvom! To da rešujemo monopoliste, ni rešitev. Ljudem je treba vcepit podjetnost in ustvariti klima, da biti samo svoj gopsod nekaj velja!!! Samo z večjim št. podjetji in večjim št. ljudi, ki se bodo odločali iti na svoje, bomo dobili možnosti, za boljše službe, boljše plače, več zaposlenosti. Predvsem pa z razberemenitvijo podjetij, ker podjetje ni SOCIALNA USTANOVA. Za odpravnine, regrese itd. naj skrbi vlada! Ne pa podjetje. Regresi, malice takvi in onakvi dodatki naj bodo ž e všteti v bruto plačo. Noben od delavcev ne omenja koliko dobi za prevoz na delavnop mesto, koliko dobi za malico, koliko regresa, vsi pa želijo imet neto 600€!
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.15
@Cofar V bistvu se je izkazalo, da fleksibilnost zaposlitve na gospodarsko rast nima pretiranega vpliva. V ZDA na primer kljub izredno fleksibilni zakonodaji po zadnjih dveh recesijah niso dosegli bistvenega upada števila brezposelnih (t.i. jobless recovery). Po drugi strani pa fleksibilna delovnopravna zakonodaja povzroči strm porast števila brezposelnih v recesiji: V Latviji iz 4,8 na 15,6%. V ZDA na 10% (njihova merila) oziroma več kot 15% (evropska merila). Glede izhoda iz recesije tudi ni korelacije. Francija in Nemčija sta iz recesije izšli pred državami s fleksibilno delovnopravno zakonodajo, čeprav ima predvsem Francija ogromen državni aparat in zelo rigiden trg dela. Očitno so drugi dejavniki pomembnejši.
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.11
Kaj za vraga...? Admin je moj prvi komentar Cofarju zbrisal, ker sem si drznil objaviti povezavo do študije, ki jo je opravila ameriška centralna banka? Bizarno.
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.11
Nekatere stvari je SLO še obdržava iz JUGE ven. In sindikati se oprijemajo zakonodaje še iz JUGE zato pa je pač tako kot je. SLO nujno rabi fleksibilno zaposljivost in tudi odpravo Regresov, malic, voženj, odrpavnin in da se to vse všteje v bruto plačo zaposlenega. Jasno pa je, da bi se morala država odpovedat tudi kakšenmu pobranemu %! Imamo milijone € za sanacije bank al ne da se nižat % v gopsodarstvu! Noben ne govori o tem, da bi morali prevetriti tudi izplčaila iz pokoj. blagajne! Nedko, ki nima polne delovne dobe, za moje pojme ni upravičen do pokojnine ampak je socialni primer in naj ga država živi na stara leta iz naslova socilane podpore ne pa iz pokoj. blagajne! Zato pa je tako, da nek delavec, ki bo 40 let delal bo imel morda 100€ več od tistega , ki bo oddelal 15 let ! Je to fer??? NI!
ODGOVORI
0 0
Titus01
15. 12. 2009 10.10
@Cofar (drugič) Glede sanacije bank pa: Ta denar je bilo nujno najti in je imel določen učinek (večji kot npr. v ZDA, kjer so v banke zmetali milijarde dolarjev, pa še vedno ne posojajo, ker niso postavili nikakršnih pogojev). Razlog je v tem, da je finančni sistem kri gospodarstva, ker omogoča ne samo pridobivanje posojil za naložbe, temveč predvsem usklajevanje denarnih tokov. Brez tega plačniki zamujajo, plač se ne da pravočasno izplačati, tudi če je podjetje solidno... zato mora biti ta sistem tudi dobro reguliran, da ne pride do kolapsov, kakršen je sedanji. Težava pa je v tem, da smo ne samo mi, temveč vse razvite države, v zameno za reševanje bank postavili premalo pogojev, zato učinek ni večji.
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 10.07
resslovenka ni problem v tem, da podjteja svoje zaposlenemu ne bi morala dati 600€ neto! ProbVOŽNJO, prisplem je sledeč: Podjetje mora po zakonu vsakemu zaposlenemu dati, REGRES; prispevek za evek za MALICO itd.... tega ljudje ne prištejejo svoji neto plači! S tem da država še davek vzame na izplačani REGRES, ki ga plača delodajalec! Slovenija rabi novo zakonodajo! Kaj mene briga koliko kilometrov ima moj zaposlen do službe! Naj vštejejo malico in bencin kot bruto plačo in se bo osnova takoj dvignila! Naj regres razdelijo na 12 mesecev, pa bo osnova spet večja, tako v plačanih prispevkih za pokoj. kot tudi v netu!
ODGOVORI
0 0
Cofar
15. 12. 2009 09.58
Titus01 pa še tole: Če država najde več milijonov € za sanacijo bank, ki v bistvu dokazano na koncu niti ne pomgaa, ne razumem zakaj tega denarja ne porabijo za pomoč tem ljudem v iskanju novih zaposlitvenih monžnosti! Zakaj ne bi recimo več šivilj stopile skupaj, država bi jim zastonj odpravla d.o.o. in bi morda lahko nekaj šivilj prav spodobno živelo! Samo problem je v tem... da ti ljudje samo čakajo kaj bi jim lahko firma v kateri so že 30 let dala vsak mesec. Recimo Mura: nafutrat 3.000 ljudi ni mačji kašelj, če v Evropi večina kupuje MADE IN CHINA!! poiskat druge pesrpektivne možnosti!
ODGOVORI
0 0
Novice SlovenijaČrna kronikaTujinaGospodarstvoFinanceZnanost in tehnologijaČas za ZemljoVeriga dobrih ljudi
Šport NogometLiga prvakovLiga EvropaMotoGPKošarkaZimski športiBorilni športiDrugi športiŠportne serije
POP IN Domača scenaTuja scenaSerijeGlasbaFilm/TVZanimivosti
TV oddaje KmetijaMasterChefSlovenija ima talentŠtartaj, Slovenija!Prijavi seTop pop video
Ostalo VremeCesteSvežeTV sporedVoyo
ISSN 1581-3711
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Kariera Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok Spored oddajanih avtorskih del Uporaba umetne inteligence
24ur.com
ISSN 1581-3711 © 2023
24ur.com, Vse pravice pridržane Verzija: 654