ZSSS: Grozi jim revščina

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja na vse večje težave tistih, ki prejemajo minimalno plačo in socialne transferje. Meni, da je spremenjeni sistem usklajevanja teh prejemkov krivičen, zato od vlade zahteva, naj predlaga spremembo zakonov o določitvi minimalne plače in o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

"Pričakujemo, da bo vlada razumela, da so tukaj problemi tako veliki, da mora prevzeti zakonodajno iniciativo," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Ob spremenjenih zakonih in visoki inflaciji veliki skupini ljudi grozi še večja revščina, opozarja Semolič in dodaja, da po nekaterih predvidevanjih prejemniki minimalne plače in socialnih transferjev od 40 do 50 odstotkov tega plačila porabijo za hrano.

Minimalna plača za letos znaša 538,53 evra bruto oz. okoli 386 evrov neto. Letos avgusta je bila izravnava z inflacijo 3,2 odstotka, v sindikatu pa so glede na visoko inflacijo pričakovali višji dvig. Po zadnjih podatkih je rast cen hrane 11,7 odstotka, navajajo v ZSSS, zato predlagajo, da se minimalna plača zviša za to razliko, torej še za 8,5 odstotka oz. 45,77 evra na 584 evrov.

Krivična zakona

Spremenjena zakona o usklajevanju socialnih transferjev, po katerem se ti zneski usklajujejo enkrat letno, in o določitvi minimalne plače, sta krivična, meni Semolič. Spremembi obeh zakonov so bile sprejete ob nasprotovanju sindikatov.

Veljavni zakon o določitvi minimalne plače je po Semoličevih besedah spremenil dobro prakso, po kateri so se delodajalci, sindikati in vlada skupaj dogovarjali o višini minimalne plače. Do spremembe zakona je veljalo, da mora minimalna plača rasti v skladu z inflacijo in deloma ob upoštevanju gospodarske rasti. "Minimalne plače so rasle nekoliko hitreje, ravno zato da bi zaščitili to skupino ljudi," pravi Semolič in dodaja, da ima sedaj "škarje in platno vlada, pri čemer velja v glavnem avtomatizem povezan z inflacijo".

ZSSS opozarja, da minimalno plačo prejema vedno več delavcev in da se razlika med minimalno in povprečno plačo veča. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, ki zajemajo 76 odstotkov aktivnih prebivalcev, je letos septembra minimalno plačo prejemalo 22.869 delavcev oz. 3,5 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko sta avgusta letos minimalno plačo prejela 19.202 delavca oz. 2,9 odstotka vseh zaposlenih.

Minimalna plača

Kot je povedal Ladislav Rožič iz ZSSS, je septembra letos minimalna plača znašala 42,77 odstotka povprečne plače, avgusta 42 odstotkov, julija lani pa okoli 43 odstotkov. Minimalno plačo prejema največ delavcev v predelovalni dejavnosti (8286), sledi nepremičninska dejavnost (5071), gradbeništvo (3355) in trgovina (2400).

Številke zajemajo tako domače kot tuje delavce. Podatka, koliko od tujih delavcev prejema minimalno plačo, na ZSSS nimajo, so pa glede na stike, ki jih imajo s temi delavci, prepričani, da jih delodajalci izkoriščajo in da si ne upajo protestirati, ker se bojijo, da bodo izgubili še to plačilo. Po Semoličevem mnenju je večanje števila ljudi, ki prejemajo minimalno plačo, povezano s prihajanjem delavcev iz tujine.

V ZSSS so zaradi izkoriščanja teh delavcev nasprotovali povečanju kvot za tuje delavce, ki ga je vlada sprejela kljub nasprotovanju ekonomsko socialnega sveta. "To je potuha delodajalcem, da znižujejo ceno dela našim delavcem, ker računajo na poceni delovno silo iz tretjih držav," pravi Semolič in dodaja, da bi morali biti tudi delavci iz tujine plačani po kolektivni pogodbi, ki velja za posamezno področje.