Zgodbam opeharjenih kupcev podjetja Secom ni videti konca

"Skrbi me, da morda ljudje še vedno nasedajo zelo ugodnim cenam ter naročajo okna, ki jih ne bodo nikdar prejeli, bodo pa ob denar," je dejala ena od oškodovank podjetja Secom Sonja Simetinger, ki ji podjetje dolguje skoraj 11.000 evrov. Zadnje dni je v kontakt z njo stopilo več oseb, ki so bile prav tako žrtve podjetja in njegovega direktorja Mladena Žerjava. Njihove zgodbe so zelo podobne, le zneski so različni. 

Simetingerjeva se je pred dnevi obupana obrnila na Tržni inšpektorat RS in ga zaprosila za javno objavo zadeve, kar se je včeraj tudi zgodilo. Tako je zadeva insolventnega Secoma končno prišla v medije. 

Na vprašanje, zakaj se je odločila za poziv inšpektoratu, odgovarja: "Uvidela sem, da so to prakso nadaljevali, niso pa izvajali in reševali projektov, ki bi jih morali, pridobivali pa so nove stranke, čeprav so vedeli, da novih naročil ne bodo zmogli realizirati, če so v letu 2022 sploh še kaj delali," pravi.

Simetingerjeva je novembra 2021 kontaktirala firmo za menjavo oken in balkonskih vrat zaradi najugodnejše ponudbe, pa tudi ker so v letu 2015 imeli z njimi dobre izkušnje pri menjavi oken na drugem objektu. Pri njih se je oglasil merilec in podal ugodno ponudbo. "Za uvrstitev v čakalno listo sem po njegovem prepričevanju v gotovini poravnala 750 evrov are. Omenjeni merilec je prosil za čim višji znesek plačila v gotovini, a je bilo 750 evrov največ, kar sva z možem lahko poravnala ta dan," pripoveduje.

Zaradi groženj s podražitvami in obljube ugodnejše ponudbe nakazala 100-odstotni avans

Še istega meseca sta jo obiskala merilec in direktor firme Mladen Žerjav, ki sta ji povedala, da se material dnevno draži in da naj čimprej poravna znesek, sicer ji te cene ne morejo zagotavljati. Zaradi dodatnega popusta sta 17. novembra lani nakazala 100-odstotni avans prek banke, in sicer v višini 10.235,75 evra. Dogovorili so se, da bo montaža izvršena v aprilu 2022, a je seveda ni bilo.

"Vplačali smo 100-odstotni avans zaradi groženj o veliki podražitvi materiala, ki jih je navajal merilec, in zaradi dodatnega popusta ob celotni poravnavi kupnine. Želeli so čim več kupnine v gotovini zaradi nabave materiala ... Mnogi smo verjeli tudi zato, ker smo že poslovali s firmo v času, ko je bil direktor podjetja prejšnji lastnik in je bilo podjetje v izpeljavi projektov menjave oken hitro, kvalitetno in zanesljivo," pravi oškodovanka.

"V mesecu aprilu sem velikokrat kontaktirala firmo prek telefona in elektronske pošte, saj niso bili odzivni," pravi sogovornica, ki je podjetje prosila za vračilo denarja, vendar ji je direktor povedal, da so okna že izdelana in da je problem samo v izvedbi montaže. Zagotovil ji je, da bodo na vrsti zagotovo v sredini avgusta 2022. Tudi avgusta montaže ni bilo, Simetingerjeva pa je z možem obiskala sedež podjetja, a direktorja in merilca tam ni bilo. Sta pa ji delavki pojasnili, da okna zanjo zagotovo še niso izdelana. "Poklicali sta direktorja, ki je bil začuden, da na okna tako dolgo čakamo, saj je bil prepričan, da so nam jih že zmontirali. Po pogovoru z direktorjem Mladenom Žerjavom sva prejela zavezo, da nama bodo vrnili denar v ponedeljek, 22. 8. 2022, in sicer v gotovini."

Obljube, odlogi, ignoranca

Kot že nekajkrat prej, sta tudi tokrat ostala brez obljubljenega denarja. Dva dni pred obljubljenim nakazilom ju je na domu obiskal direktor Secoma in prosil za odlog plačila kupnine še za nadaljnjih 14 dni. 5. septembra se je iztekel rok, in ker denarja ni bilo, je poklicala direktorja na mobilno telefonsko številko, ki jo je prejela ob njegovem osebnem obisku pri njej doma, a je bila številka nedosegljiva. 

Ni ji preostalo drugega, kot da se je obrnila na izterjevalno družbo Neksus in jim predala zadevo. Prav tako je odšla na Policijo in podala ovadbo. Izterjevalci so direktorju poslali obvestilo o vložitvi tožbe in izvršbe z rubežem premoženja ter direktorja tudi telefonsko kontaktirali, ta pa je dejal, da nima denarja ter da ji ne more niti približno povedati, kdaj bo lahko vrnil denar. "V tem času sem se obrnila tudi na odvetniško pisarno v Ljubljani in prejela odgovore na številna vprašanja, iz katerih gre razbrati, da je moja terjatev nesporna, da pa so moje možnosti za povrnitev denarja skorajda nične oz. odvisne od vrednosti premoženja (premičnin in nepremičnin) firme, saj gre za d. o. o., kjer vodilni ne odgovarjajo s svojim premoženjem in se v postopku stečaja večinoma dogaja, da so po poplačilu delavcev, večjih upnikov, bank ipd. manjši upniki (fizične osebe) postavljeni povsem na rep te verige ter da običajno zmanjka sredstev za povračilo," žalostno ugotavlja Simetingerjeva. Ki pa ni edina žrtev podjetja. 

Po objavi svojega elektronskega naslova na spletnem forumu se je nanjo obrnilo več prevaranih kupcev. Večina je pri Secomu naročila nova okna in vplačala 100-odstotni avans, nato pa mesece zaman čakala na montažo. Od epidemije covida-19 dalje, ki je številnim podjetjem pri dobavi določenega materiala iz tujine povzročila precej težav, prav tako so se določene surovine začele dražiti, se je z energetsko krizo stanje na trgu še poslabšalo, breme negotovih razmer pa so številna podjetja prevalila na svoje naročnike. Tako so številna podjetja začela izvajati podobno prakso kot podjetje Secom in zaradi napovedi o podražitvah materiala od fizičnih oseb zahtevala plačilo 100-odstotnega avansa. Mnogi so žal temu popustili in sprejeli tvegano odločitev.

Kaj lahko storijo prevarani?

Kot pravi naša sogovornica, ki ji Secom dolguje skoraj 11.000 evrov, ima zelo malo možnosti, da pride do svojega težko prisluženega denarja. Če bo šlo podjetje v stečaj, bodo v procesu stečaja in prijavljenih terjatev kot zadnje poplačane fizične osebe. Kot pravi Simetingerjeva, jim preostane odškodninska tožba. Sprva je pozvala vse ogoljufane, da bi se povezali in pristopili k skupinski tožbi, a le-ta najverjetneje ne bo mogoča, saj so oškodovani oz. upniki vsak zase individualno podpisovali pogodbe. 

Prav tako si želi, da bi država spremenila oz. dopolnila zakonodajo tako, da bi zaščitila tudi tiste na koncu seznama terjatev. "Želimo si spremembe zakonodaje – državne varovalke, da bi tudi manjši oškodovani upniki imeli možnost vračila denarja na sistemsko uzakonjen način ter da bi vodilni za to tudi odgovarjali," pravi in dodaja, da jim je v tolažbo zaenkrat le to, da so bile v procesu preiskave tržnega inšpektorata že ugotovljene napake pri poslovanju firme, zato lahko upajo vsaj na to, da bo direktor kazensko odgovarjal za neodgovorno ravnanje. 

O tem, kakšne imajo možnosti vsi tisti, ki jim podjetje iz Krškega dolguje denar, smo povprašali tudi Ministrstvo za pravosodje. Prav tako smo nanje naslovili vprašanje, zakaj država ne uredi zakonodaje tako, da bodo v postopkih stečaja fizične osebe v enakopravnem položaju glede na ostale upnike. Na njihove odgovore še čakamo.