Znova rešujejo evro

Voditelji Evropske unije so danes v Bruslju dosegli dogovor o spremembi lizbonske pogodbe, potrebni za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra, so povedali evropski diplomatski viri.

Besedilo osnutka spremembe pogodbe se po navedbah virov glasi: "Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote."

Sprememba pogodbe naj bi vključevala tudi stavek, da bodo države, ki bodo zaprosile za pomoč v okviru stalnega mehanizma, "podvržene strogemu pogojevanju". Ob tem naj bi voditelji sprejeli tudi politično izjavo, v kateri naj bi zatrdili, da bodo storili vse potrebno za stabilnost evra.

Ob prihodu so vsi voditelji, ki so dali izjave za medije, izpostavili potrebo po tem mehanizmu v dobro celotni Evropski uniji.

Osrednja igralka na evropskem odru, nemška kanclerka Angela Merkel, sicer ob prihodu ni povedala ničesar, kar je v nasprotju z njeno običajno prakso. Je pa v sredo v nemškem parlamentu razgrnila devet pogojev za stabilen evro. Prvi trije pogoji so, da se s kriznim mehanizmom suverenost držav članic ne prenaša na Bruselj; da je mehanizem sprožen le, ko je ogroženo celotno območje evra; in da je pomoč lahko dodeljena le s soglasjem članic območja evra.

Poleg tega Nemčija zahteva, naj mehanizem deluje v tesni povezavi z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), da morajo IMF, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) potrditi nujnost pomoči ter da je pomoč strogo pogojevana. Zahteva tudi, da zasebni sektor v mehanizmu sodeluje na podlagi vsakega posameznega primera, da so natančno opredeljena tveganja posameznih upnikov ter da se mehanizmu lahko pridružijo tudi nečlanice območja evra, ki v tem primeru prispevajo svoj sorazmerni delež.

O večini teh točk so se sicer države članice že dogovorile, in to preden jih je izpostavila Merklova v bundestagu. Edino odprto vprašanje po navedbah evropskih virov ostaja, kam bo vključeno načelo ultima ratio, torej da se mehanizem uporabi le v skrajnem primeru, kar zahteva Nemčija.

Nemčija naj bi namreč zahtevala, da je to del spremenjene lizbonske pogodbe, medtem ko se večina držav članic zavzema, naj bo to zapisano v posebni izjavi, ne pa v spremembi pogodbe, saj bi lahko druga možnost zapletla ratifikacije spremenjene pogodbe v državah članicah.

Belgijski premier Yves Leterme, čigar država do konca leta predseduje Svetu EU, je ob prihodu opozoril, da bo treba najti rešitev, ki bo ustrezala pogledom nemškega ustavnega sodišča, in izrazil potrebo po stalnem mehanizmu. Potrebo po stalnem kriznem mehanizmu v dobro celotni Evropski uniji so izpostavili tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, portugalski premier Jose Socrates, čigar država se omenja kot naslednja v vrsti za pomoč, in irski premier Brian Cowen, čigar država je nedavno dobila pomoč.

Potrebo po stalnem kriznem mehanizmu za zagotavljanje stabilnosti evra sta izpostavila tudi britanski premier David Cameron in švedski premier Fredrik Reinfeldt, katerih državi nista članici območja evra. Cameron je še izpostavil, da je treba zagotoviti, da Velika Britanija ne bo obvezana k sodelovanju v tem mehanizmu. Reinfeldt pa je opozoril, da je razprava o kriznih ukrepih seveda potrebna, a da se je treba čim prej vrniti k razpravi o dolgoročnih reformah za izboljšanje konkurenčnosti in trga dela.