Francija izgubila bonitetno oceno AAA

Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je pripravljena na znižanje bonitetne ocene več držav z evrom. Med njimi je zagotovo Francija. Novico je potrdil francoski finančni minister Francois Baroin. S&P je Franciji znižala bonitetno oceno z najvišje AAA na AA+. Baroi pravi, da ne gre za nobeno katastrofo in vlada bo nadaljevala z ukrepi za utrditev gospodarstva. Znižanje ocene Francije je posledica visokega javnega dolga in izpostavljenosti bank grškemu in italijanskemu dolgu.

Katere države so še na seznamu, ni znano, med njimi pa naj ne bi bilo Nemčije, po najnovejših podatkih pa tudi ne Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Na seznamu pa naj bi bili tudi Slovaška in Avstrija.

S&P je 5. decembra 15 članicam evrskega območja, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija oceno lahko znižala za do dve stopnji.

Razlogi za takratno odločitev so zaskrbljenost agencije nad "potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj evroobmočja" na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ.

Borze v ZDA in Evropi s padcem

Novica, da namerava S&P znižati bonitetne ocene, je vplivala tudi na trgovanje na borzah. Večina osrednjih evropskih borz je današnje trgovanje končala s padci.

Indeks najpomembnejših podjetij v evrskem območju Eurostoxx 50 je sklenil pri 2337,01 točke, kar je 0,33 odstotka manj kot v četrtek.

V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,58 odstotka in se oblikoval pri 6143,08 točke. Londonski FTSE 100 je zdrsnil za 0,46 odstotka, na 5636,64 točke, pariški indeks pa je izgubil 0,11 odstotka in trgovanje končal pri 3196,49 točke.

V rdečem je končal tudi milanski indeks FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za dva odstotka na 15.852,15 točke, ter züriški SMI, ki je izgubil 0,36 odstotka in sklenil pri 5996,34 točke.

Zeleni izjemi današnjega trgovanja sta bila dunajski indeks ATX, ki se je okrepil za 1,50 odstotka na 1937 točke, in indeks BUX v Budimpešti, ki se je povišal za 1,88 odstotka na 17.350,24 točke.

S padci sta trgovanje v zadnjem trgovalnem dnevu tedna zaključili tudi vodilni balkanski borzi. Indeks Crobex je v Zagrebu izgubil 0,64 odstotka in končal pri 1726,63 točke. Nekoliko manjši padec je beležil beograjski indeks Belex, ki je zdrsnil za 0,09 odstotka na 486,67 točke.

Nižajo se tudi indeksi na Wall Streetu

Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,67 odstotka in se giblje pri 12.387 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,67-odstotnem padcu pri 2706 točkah.

Govorice o nižanju bonitetnih ocen evropskim državam je v popoldanskem trgovanju znižalo tudi cene nafte, ki so sicer pretekle dni rasle zaradi splošne stavke v Nigeriji, ki je največja afriška proizvajalka črnega zlata.

Teksaška lahka nafta za dobavo v februarju je bila popoldne na newyorški borzi pri 98,71 dolarja, kar je 39 centov manj kot v četrtek. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, pa se je na borzi v Londonu glede na četrtkovo zaključno vrednost pocenila za 20 centov na 110,85 dolarja.

Evro se je glede na dolar pocenil in dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih. Za skupno evropsko valuto je bilo treba na borzi v Frankfurtu popoldne odšteti 1,2676 dolarja, kar je 1,07 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Med trgovanjem je evro padel na 1,2623 dolarja, kar je najnižje po avgustu 2010. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2771 dolarja (v četrtek 1,2736 dolarja).