Nadzorni svet Vegrada je na današnji seji obravnaval poročilo o solventnosti družbe. Že pred sejo so bili nadzorniki in prva dama Vegrada Hilda Tovšak redkobesedni, po seji pa je dejala, da bo uprava Vegrada predlagala prisilno poravnavo družbe.
Nadzorniki bodo naslednje dni preučevali poročilo in predloge Hilde Tovšak, nato pa se bodo do konca tedna odločili, ali bo šel Vegrad v stečaj ali prisilno poravnavo. Uprava Vegrada bo sicer predlagala prisilno poravnavo družbe, je povedala Tovšakova, obenem pa zavrnila namigovanja, da uprava s postopkom prisilne poravnave zavlačuje zaradi strahu pred stečajem.
Dolžni 220 milijonov evrov
Tovšakova je ob tem zanikala poročanje nekaterih medijev, da naj bi dolg Vegrada znašal pol milijarde evrov. "Ta številka ne drži, dolg Vegrada pa znaša okoli 220 milijonov evrov," je dejala, pri čemer več podrobnosti ni želela izdati. Na vprašanje, kdaj lahko delavci pričakujejo plače, pa je dejala, da se vodstvo trudi "po najboljših močeh".
"Veste, da vse napore vlagamo v dokončanje Celovških dvorov, da je bil to eden najtežjih projektov," je dejala, kdaj bodo odpravili še zadnje pomanjkljivosti gradnje, pa ni povedala. Tovšakova je sicer dejala tudi, da je v družbi Vegrad Naložba, ki je približno 57-odstotni lastnik Vegrada, "slab, majhen" delničar v družbi ima namreč okoli petodstotni delež.
Podizvajalec presenetil Tovšakovo
Ko je Tovšakova pred zbranimi novinarji razlagala, kaj se je dogajalo na seji nadzornega sveta, je do nje pristopil podizvajalec Zekrija Habibović, ki ji je dejal: "Kako ste? Ste v redu?" Novinarji so ga vprašali, ali je dobil plačo. Moški jim je odgovoril, da ni še nič dobil.
Nato je Tovšakovo povprašal o svojem denarju, ki ga še ni prejel. Zanimalo ga je, kaj se bo zgodilo. Tovšakova mu je odgovorila, da bo prejel kompenzacijo. "Kdaj? Prosim vas, povejte mi kdaj?" je bil vztrajen moški, ki je nato s Hildo Tovšak vstopil v stavbo.
Novinarji pa so nato lahko še slišali del pogovora med Tovšakovo in podizvajalcem, ki mu dolguje denar. Habiboviću je svetovala, naj raje ne komunicira z novinarji. Nato ga je odpeljala stran.
Habibović je marca s pištolo prišel na sestanek z enim od direktorjev Vegrada
Sicer pa Vegrad le Habiboviću že od lanskega decembra skupno dolguje 165.000 evrov. V hudi stiski in po nešteto neizpolnjenih obljubah je marca na sestanek z enim od direktorjev Vegrada prišel kar s pištolo. Habibovič je namreč tudi sam dolžan drugim podizvajalcem, dobaviteljem in davkariji. Ker ni več vedel kaj naj, je aprila gladovno stavkal. A mu ni pomagalo niti dejstvo, da je gradil celo stavbo za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) notranjega ministrtva. Tudi za ta posel mu Vegrad dolguje 36.000 evrov.
Drugi so za stečaj
Po mnenju ministrice za gospodarstvo Darje Radić bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo, za čimprejšnjo uvedbo stečajnega postopka nad Vegradom se zavzema tudi sindikat v velenjski družbi, saj naj bi delavci le tako lahko uveljavili svoje pravice.
Sicer pa je Radićeva v pogovoru za časopis Delo dejala, da "če je vse to, kar berem o Hildi Tovšak, res, bi se z Vegradom morala ukvarjati ministra Zalar in Kresalova, ne pa jaz". Na policiji pa potrjujejo, da se z Vegradom ukvarjajo že vse od začetka leta. Minister Zalar pa je dodal, da na konkretne kazenske postopke nima nikakršnega vpliva.
Kresalova se z Radićevo strinja
Ignoranca do pravne države je bila lastna več ali manj vsem vladam do sedaj, zato danes ne morem drugače, kot da se strinjam s kolegico Darjo Radić, da je Vegrad sedaj res ostal predvsem moj in Zalarjev problem, če tako poimenujemo ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje, je v odziv na dogajanje v Vegradu dejala ministrica Katarina Kresal.
Policija in sodni sistem bosta po mnenju Kresalove že opravila svoje, se pa ministrica obenem sprašuje, kaj to pomaga delavcem, ki bodo ostali brez služb in plač, podizvajalcem, ki bodo ostali brez plačila za storitve in kupcem, ki bodo ostali brez stanovanj, in kaj pomaga to državi, katere delež ne bo nič več vreden in našemu državnemu BDP, katerega impresiven delež je še ne dolgo nazaj predstavljal gradbeni sektor.
'Prisilna poravnava je utopija'
Kot je danes za 24ur.com povedal Vegradov sindikalist Srečko Čater, je z vidika delavca po njegovem mnenju prava odločitev stečaj. ''Obe možnosti sta odprti. Kaj bodo ocenili glede na dokumente, da je ta trenutek najboljše, ne vem. Jaz vem, da je za delavce najugodnejša rešitev stečaj,'' je dejal in dodal, da ekonomska stroka pravi, da je prisilna poravnava utopija. ''Kaj pa bo Hilda Tovšak nadzornikom povedala, zakaj prisilna poravnava, je pa druga zgodba. Vendar v tem primeru bo šlo še za podaljšanje agonije,'' pravi Čater.
'Gospa Hilda se vede, kot da ni v tem podjetju'
'Ljudje morajo do denarja, otroci gredo v šolo, gospa Hilda se pa vede, kot da ni v tem podjetju,'' je še dejal sindikalist. Ob tem dopušča možnost, da bi Tovšakova poleg že podane dokumentacije podala še kake nove informacije, ki jih ni podala na papirju, vendar so to po njegovih besedah zelo velike špekulacije.
Stečaj kot najverjetnejšo možnost omenja tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki poudarja, da bi bila prisilna poravnava načeloma sicer boljša, a je težko izvedljiva, ker Vegrad nima veliko sklenjenih pogodb za nove projekte.
Možna tudi dokapitalizacija?
Predsednik nadzornega sveta Boštjančič pa omenja tri možnosti za družbo – stečaj, prisilno poravnavo, teoretično pa tudi dokapitalizacijo. Ker pa naj interesa za dokapitalizacijo ne bi bilo, je tako realnejša prisilna poravnava ali stečaj.
Tajnikar je za stečaj
Za Svet na Kanalu A je razmere v Vegradu komentiral ekonomist Maks Tajnikar. Dejal je, da bi s prisilno poravnavo Vegrad lahko poplačal banke upnice, podizvajalci pa bi večinoma ostali brez svojega deleža. “Kolikor poznam podatke s konca lanskega leta, je bil Vegrad že takrat v razmerah, ko prisilne poravnave ni bilo mogoče izpeljati. Pri prisilni poravnavi potrebujete določena likvidna sredstva, s katerimi poplačate vsaj del obveznosti. Takih sredstev je po mojem mnenju v Vegradu trenutno premalo, da bi bila prisilna poravnava dobro izpeljana. Sam ocenjujem, sem pa slišal tudi ocene nekaterih drugih, da bi se v primeru prisilne poravnave lahko poplačale banke, saj imajo tudi hipoteke na svoje terjatve, medtem ko pa poddobavitelji, izvajalci in podizvajalci morda v primeru 10 odstotkov. Menim, da je to premalo za uspešno prisilno poravnavo,” je dejal Tajnikar in opozoril, da se poraja vprašanje, ali lahko po prisilni poravnavi podjetje sploh še posluje naprej. Banke bi namreč morale financirati nove posle Vegrada, nastalo stanje pa bi bilo isto, kot je že sedaj. Zaključil je, da je prisilna poravnava nesmiselna, saj podjetje ne bi moglo preživeti, tudi če bi prisilno poravnavo uspešno izpeljali. Tajnikar sicer zagovarja stečaj.
Tajnikar meni, da se je predolgo čakalo na reševanje Vegrada, saj se tudi očitno ni vedelo, kako resne so razmere v podjetju. Dodal pa je, da so bili podatki s konca leta javni in je že takrat bilo jasno, da so razmere v Vegradu slabe. “Če so sedaj razmere še slabše, potem je situacija zdaj katastrofalna,” je dejal in dodal, da bi se že takrat lahko vsi lastniki odzvali. Tudi država, ki je svoj delež prenesla na PDP, ki pa je v Vegrad vstopil relativno pozno, tako da ni mogel pravočasno ukrepati.
'Zakonodaja več ali manj urejena, a je ne uresničujemo'
Glede kršenja delavskih pravic je Tajnikar dejal, da je pri nas zakonodaja več ali manj urejena, toda te zakonodaje ne uresničujemo. Omenil je inšpektorate, službe na ministrstvih in tudi sindikate, ki bi morali zastopati in varovati pravice delavcev. “Nabor tistih, ki jim lahko pripišemo neko krivdo, je relativno širok,” je bil kritičen Tajnikar in dodal, da ni pomembno spreminjati zakone, temveč da se tisti, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje, vržejo na delo. Tako je komentiral napoved ministra za delo Ivana Svetlika, da bodo jeseni spremenili zakon o inšpekciji, v katerem bodo inšpektorjem dali večja pooblastila in zaostrili sankcije.
KOMENTARJI (391)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.