Cene storitev so se v zadnjem letu dni v povprečju zvišale za 8,3 odstotka, cene blaga pa za pet odstotkov. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,5 odstotka, blago dnevne porabe za 5,3 odstotka in trajno blago za 2,2 odstotka.
Za hrano in brezalkoholne pijače je bilo treba ta mesec odšteti 11,1 odstotka več kot julija lani. K letni inflaciji so te cene prispevale dve odstotni točki.
K inflaciji so prav tako prispevali za 8,9 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura, za 13,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo, za 9,2 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih ter za 7,8 odstotka dražje raznovrstno blago in storitve.
Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 1,3 odstotne točke. Tekoča goriva so se v letu dni pocenila za 29,5 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,2 odstotka. Na letni ravni je za 10,9 odstotka upadla tudi cena električne energije in inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke.
K mesečni inflaciji so največ prispevale za 9,6 odstotka višje cene počitniških paketov. Podražili so se tudi naftni derivati - tekoča goriva za 3,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,6 odstotka. K mesečni rasti cen so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 5,0 odstotka), oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 1,5 odstotka), medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme (za 1,4 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 odstotka).
Na drugi strani so mesečno inflacijo za pol odstotne točke znižale poletne razprodaje oblačil in obutve. Cene tega blaga so bile namreč za 6,7 odstotka nižje kot junija. Cenejša je bila tudi hrana (za 1,0 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 5,7-odstotna. Na mesečni ravni so cene ostale v povprečju nespremenjene. Cene storitev so bile v tej primerjavi na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, blaga pa za 4,4 odstotka.
V območju evra julija umiritev inflacije na 5,3 odstotka
Letna stopnja inflacije v območju evra se je dodatno umirila. Julija je dosegla 5,3 odstotka, potem ko je bila junija pri 5,5 odstotka, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Še najprej jo najbolj zvišujejo cene živil, alkohola in tobačnih izdelkov. V Sloveniji je bila nekaj nad povprečjem.
Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin julija po prvi oceni Eurostata znižale za 0,1 odstotka. Cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki so bile julija medletno višje za 10,8 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke manj kot junija. Sledile so cene storitev (+5,6 odstotka) ter industrijskih izdelkov brez energentov (5,0 odstotka), medtem ko so se energenti od lanskega julija pocenili za 6,1 odstotka.
V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije s 5,7 odstotka po metodologiji Eurostata nad povprečjem držav z evrom. Je pa bila za 0,9 odstotne točke nižja kot junija. Nad povprečjem je bila inflacija julija med drugim tudi v Nemčiji (+6,5 odstotka) ter sosednjih Italiji (+6,4 odstotka) in Avstriji (+7,0 odstotka).
Umirjanje inflacije v tem letu glede na visoke številke v letu 2022 - rekordno vrednost je letna inflacija z 10,6 odstotka dosegla oktobra lani - je bilo pričakovano in pomeni dobro novico za snovalce denarne politike pri Evropski centralni banki (ECB). Vseeno pa še vedno ostaja visoko nad ciljem ECB, ki je pri dveh odstotkih.
ECB je minuli v četrtek že devetič zapored zvišala obrestne mere. Ključna obrestna mera, po kateri si poslovne banke lahko pri centralni banki izposojajo denar, se je zvišala na 4,25 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je pustila možnost za nadaljnja zvišanja odprto. Septembra lahko pride do zvišanja ali pa tudi do premora, je dejala v četrtek v Frankfurtu. Znižanje vsekakor ni predvideno.
Svet ECB ob tem skrbi vztrajanje visoke osnovne inflacije, torej tiste brez nihajočih cen hrane in energije. Ta inflacija je julija s 5,5 odstotka ostala stabilna. Osnovna inflacija namreč kaže na širše inflacijske pritiske v gospodarstvu.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.