Zmagovalci krize: Facebook podvojil dobiček, Google hoče ves denar zase

Če iščemo zmagovalce koronakrize, jih je mogoče zelo hitro najti med tehnološkimi giganti. V času karantene smo ljudje očitno ogromno časa preživeli na družbenih omrežjih, na spletu na sploh, prav tako so na svoj račun še dodatno prišli veliki spletni trgovci.

Milijarde evrov in več aktivnih uporabnikov za Facebook

Družbeno omrežje Facebook je tako v drugem četrtletju ustvarilo 18,7 milijarde dolarjev (15,7 milijarde evrov) prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil 5,2 milijarde dolarjev (4,4 milijarde evrov) ali skoraj dvakrat tolikšen kot v lanskem drugem trimesečju. Takrat je sicer družba knjižila dve milijardi dolarjev (1,7 milijarde evrov) stroškov, povezanih s poravnavo zaradi kršenja pravic zasebnosti uporabnikov, in 1,1 milijarde dolarjev (0,9 milijarde evrov) dodatnih davčnih izdatkov. 

Poleg tega je število aktivnih uporabnikov Facebooka naraslo za 12 odstotkov. Facebooku tudi ni škodoval bojkot nekaterih oglaševalcev, vseeno so oglaševalske prihodke povečali za 10 odstotkov, znašali so 18,3 milijarde evrov.

V družbi se ob teh podatkih po eni strani trkajo po prsih in pravijo: "Veseli smo, da lahko majhnim podjetjem ponudimo orodja, ki jih potrebujejo za rast in uspešno delovanje na spletu v teh težkih časih. In ponosni smo, da se lahko ljudje zanesejo na naše storitve in ostanejo povezani takrat, ko ne morejo biti skupaj osebno." To je del zapisa ustanovitelja Marka Zuckerberga. Po drugi strani pa tarnajo zaradi negotovih razmer in ocenjujejo, da bodo na njihovo prihodnje poslovanje vplivali dejavniki, kot sta učinkovitost gospodarskih ukrepov po svetu in gibanje deviznih tečajev glede na dolar.

Google z nižjim dobičkom in malo manj prihodki

Googlovo krovno podjetje Alphabet je medtem v drugem četrtletju zabeležilo 6,96 milijarde evrov čistega dobička, kar je 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so padli za dva odstotka na 38 milijard dolarjev (32 milijard evrov). Analitiki so sicer napovedovali, da bo na račun manjšega spletnega oglaševanja v času pandemije padec še globlji.

"V Alphabetu še naprej krmarimo skozi težke razmere na globalnem trgu," je ob objavi četrtletnega poročila dejala prva finančnica podjetja Ruth Porat. Čeprav so prihodki od prodaje v drugem četrtletju že postopoma rasli, je po njenih besedah še prezgodaj razglasiti, da je najhujše mimo.

Kot je še izpostavila Poratova, so prihodki iz naslova spletnega oglaševanja odraz splošnega stanja v gospodarstvu, ki je trenutno "krhko". 

Amazon kot veliki zmagovalec: čisti dobiček nad vsemi pričakovanji

Ameriški spletni trgovec Amazon je medtem v drugem letošnjem četrtletju v letni primerjavi podvojil čisti dobiček, tako da ta znaša 5,2 milijarde dolarjev (4,4 milijarde evrov) in je presegel vsa pričakovanja. Prodaja je medletno porasla za 40 odstotkov na 88,9 milijarde dolarjev (75,8 milijarde evrov).

Ustanovitelj Jeff Bezos je ob tem dejal, da "ne bi mogel biti bolj ponosen in hvaležen zaposlenim po svetu". Dodal je tudi, da so v drugem četrtletju ustvarili več kot 175.000 novih delovnih mest. 

Več njegovih zaposlenih ob tem pikro dodaja, da "hvaležnost" ne izboljša obupnih delovnih pogojev, v katerih delajo številni zaposleni pri Amazonu. 

Med pandemijo odlična prodaja Applovih izdelkov

Tehnološki velikan Apple pa je med aprilom in junijem povečal dobiček za osem odstotkov na 11,2 milijarde dolarjev (9,4 milijarde evrov). 

Apple je prodajo iPhonov povečal za približno 1,7 odstotka, prodaja računalnikov pa je poskočila za približno 22 odstotkov na rekordnih sedem milijard dolarjev (5,9 milijarde evrov). 

Bistveno se je povečala tudi prodaja dodatkov in pripomočkov ter storitev, kot so aplikacije in digitalne vsebine.

Velikih dobičkov, ki jih ustvarjajo tudi s pomočjo tujih vsebin, giganti ne bi delili

Ob vseh vrtoglavih zneskih pa v oči bode odločenost tehnoloških gigantov, ki v veliki meri delujejo s pomočjo vsebin, ki jih ne ustvarjajo sami, da ves denar zadržijo zase. 

Google in Facebook se podajata v vojno z avstralskimi oblastmi, ki so napovedale, da bosta morala avstralskim komercialnim medijem plačevati za uporabo njihovih vsebin. Po vladnih ocenah bi morali velikani plačati več milijonov dolarjev.

Finančni minister Josh Frydenberg meni, da bo kodeks ustvaril uravnovešeno polje za pogajanje glede sklenitve dogovorov o plačilu za uporabo novic. "Želimo si, da Google in Facebook še naprej nudita te storitve avstralski družbi, ampak si želimo to pod našimi pogoji. Želimo si, da je v skladu z našim zakonom, in želimo si, da bo pravično," je dodal. Plačevanje za novice je po njegovem nujno za obstoj avstralskih medijev.

Med prvimi so se na kodeks odzvali pri Googlu, kjer so "zelo razočarani nad predlogom". Opozorili so, da predlog ogroža storitve, ki jih nudijo v Avstraliji. Osnutek bo v javni razpravi do 29. avgusta in vlada upa, da bo kodeks uveljavila do konca leta.