Življenje v Sloveniji je vse dražje

V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju nižji za 8,3 odstotka, so sporočili z državnega statističnega urada. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta se podatki skladajo s pričakovanji ob pripravi jesenske napovedi, v kateri je urad za letos predvidel 7,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti.

Gospodarska rast je bila enoodstotna, medtem ko je bila v drugem četrtletju glede na prej 0,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na četrtletni ravni štiriodstoten, v prvem letošnjem četrtletju pa 6,2-odstoten. V medletni primerjavi je 8,3-odstotno realno zmanjšanje BDP četrto zaporedno trimesečje upadanja gospodarskih aktivnosti.

V drugem četrtletju letos je glede na enako obdobje lani padec BDP znašal 9,2 odstotka. V obdobju od januarja do septembra letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zmanjšal za 8,6 odstotka. Tudi v tretjem četrtletju so realno najbolj upadle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v medletni primerjavi nižje za 23,8 odstotka. Realno se zmanjšujeta tudi izvoz in uvoz, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos, ugotavljajo statistiki. Izvoz je bil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem nižji za 16,3 odstotka, uvoz pa za 19,6 odstotka.

Križanič: Rast BDP presenetljivo nizka

Rast BDP v tretjem četrtletju je glede na siceršnje izboljšanje prilivov iz naslova DDV presenetljivo nizka, meni finančni minister Franc Križanič. Prilivi iz naslova DDV so se namreč po Križaničevih zagotovilih v tretjem trimesečju povečali za osem odstotkov. Podatki statističnega urada tako po ministrovih navedbah kažejo, da je Slovenija že dve četrtletji izven tehnične recesije, a je rast zelo počasna. "Okrevanje je sorazmerno počasno, a stabilno," je ugotovil Križanič.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je prav tako povedal, da tehnično gledano Slovenija ni več v recesiji, zelo verjetno pa je tudi, da bo rast v zadnjem četrtletju še višja. Opozoril pa je, da je prišlo do izgube BDP, zato je po njegovem bistveno vprašanje, ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna. To bo po njegovem mnenju odvisno od številnih dejavnikov.

Cene navzgor za skoraj odstotek

Novembra so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v povprečju zvišale za 0,9 odstotka, poroča Umar. Več je bilo treba odšteti za stanovanje, stanovanjsko opremo, obleko, obutev, zdravila, hrano, brezalkoholne in alkoholne pijače, tobak, storitve in promet. Močna podražitev oskrbe z vodo v Ljubljani in nekaterih energentov je najbolj vplivala na povišanje cen v skupini stanovanje, kjer so bile komunalne storitve v povprečju dražje za 11,9, goriva in energija pa za 2,7 odstotka.

Na rast cen v skupini promet so najbolj vplivali za 3,8 odstotka višje cene pogonskih goriv in za 1,6 odstotka dražji rezervni deli. Zamenjava kolekcij je vplivala na podražitev v skupini obleka in obutev, čeprav so bili ponekod tudi popusti. Oblačila so bila dražja za 1,6, obutev pa za 0,2 odstotka. Pocenitev je bilo malo, in sicer le v skupini gostinske in nastanitvene storitve, ki so cenejše za pol odstotka. Manj je bilo treba odšteti tudi za počitnice v paketu. Za 2,4 odstotka so padle tudi cene avtomobilov.

Razmeroma močna novembrska inflacija je precej vplivala tudi na letno rast cen, ki se je zvišala na raven iz začetka leta, torej na 1,6 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast se je kljub temu še nekoliko znižala in je zdaj 0,9-odstotna. Cene alkohola in tobaka so se v letu v povprečju zvišale za 8,1, stanovanja za 4,5, raznovrstnega blaga in storitev za 4,1, rekreacije in kultura za 2,7, izobraževanja za 2,6, gostinskih in nastanitvenih storitev za 2,3, stanovanjske opreme za 2,2, promet za 1,9 in zdravja za 1,3 odstotka. Cenejši kot pred letom dni so le komunikacije za štiri, obleka in obutev za 2,8 ter brezalkoholne pijače za 0,8 odstotka.