Po srečanju predstavnikov Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom je predsednik upravnega odbora zbornice in predsednik uprave Žita Iztok Bricl povedal, da so živilci so v cene končnih izdelkov vključili podražitev vhodnih surovin, zvišale pa so se tudi cene energentov. Na podražitve je vplival tudi dogovor o ohranitvi cen ob uvedbi evra, je še povedal Bricl.
Potem ko se je minister Vizjak minuli teden na temo podražitev sestal s trgovci, so svojo plat zgodbe - okoliščine, ki so botrovale dvigu cen - danes predstavili še predstavniki živilsko-predelovalne industrije. Kot so pojasnili, so razlogi za podražitev vezani zlasti na dogajanja na globalnem in evropskem trgu ter dosedanje zadrževanje cen ob vstopu Slovenije v območje evra.
"Povezane pa so tudi z nekaterimi nejasnostmi zaradi razmeroma netransparentnega sistema prikazovanja vpliva marž in bonitet ali rabatov pri izračunu maloprodajne cene," je dejal Vizjak. Med takšnimi bonitetami, ki so jih ministru predstavili živilci in so posledica izpogajanih praks med trgovci in dobavitelji, je Vizjak nanizal boniteto za rast podjetja, za širitev na tuje trge, za vpeljavo računalniškega sistema, boniteto za finančno disciplino, dobrodelni prispevek.
Ob tem je Vizjak navedel tudi primer, ki mu ga je nakazal minister za kmetijstvo Iztok Jarc in kaže, da lahko podražitve moke za 100 odstotkov k podražitvi kruha, če ostane vse ostalo nespremenjeno, prispeva največ 9,5 odstotka.
Gospodarska rast skoraj 6 odstotna
Slovenija je v drugem četrtletju na letni ravni zabeležila 5,9-odstotno gospodarsko rast. Rast je bila nekoliko nižja kot v prvem četrtletju, ko je znašala 7,2 odstotka, a je bila še vedno ena najvišjih. Razlogi zanjo so bili podobni kot v začetku leta; poganjali sta jo visoka rast izvoza in ponovno okrepljena rast uvoza, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren.
Izvoz se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zvišal za 13,6 odstotka in h gospodarski rasti prispeval 9,4 odstotne točke. Uvoz blaga in storitev pa se je v primerjalnem obdobju realno povečal za 17 odstotkov, kar je eno najvišjih povečanj v zadnjih letih, je dejala Karmen Hren. Rast uvoza je na bruto domači proizvod (BDP) vplivala negativno v višini 11,5 odstotne točke.
BDP se je v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani realno povečal za 6,5 odstotka. Nominalno je bil višji za 10,7 odstotka. V drugem četrtletju je bil BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, za 1,2 odstotka višji kot v prvem četrtletju letos ter za 6,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju 2006. Nominalno je bil BDP v drugem četrtletju za 9,9 odstotka višji kot pred letom.
Statistični urad je popravil tudi ocene gospodarske rasti za leto 2006. Namen revizije je nadaljnja prilagoditev ocen BDP evropskemu sistemu računov 1995 z vidika polnega zajetja dejavnosti in izboljšanja kakovosti doslej objavljenih ocen z novimi viri in metodami, je povedal Andrej Flajs z urada. Obseg BDP se je tako lani namesto za marca objavljenih 5,2 odstotka po novi oceni povečal za 5,7 odstotka.
Proizvodnja slovenske industrije julija nižja za 0,7 odstotka
Obseg industrijske proizvodnje je bil julija za 0,7 odstotka nižji kot junija, v primerjavi z lanskim julijem pa se je povečal za 8,9 odstotka, medtem ko indeks, prilagojen na različno število delovnih dni, kaže 6,7-odstotno rast proizvodnje, je sporočil državni statistični urad. Industrijska proizvodnja je bila v prvih sedmih mesecih letos glede na enako obdobje lani višja za 8,5 odstotka.
Kaj pa je s plačami?
Kljub gospodarski rasti pa se osebni dohodki delavcev niso povišali. Še več, priča smo odpuščanju delavcev. Ob zabeleženi gospodarski rasti bi državljani pričakovali višje osebne dohodke in stabilne cene. V začetku septemra pa so se živilski artikli močno podražili. Vlada že aktivno išče krivce za zadnje podražitve živilskih izdelkov.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.