'Živeli smo od imidža'. Leta 2012 novodobni zgled rasti in zaposlovanja, zdaj podjetje iz Ajdovščine zadolženo, direktorja skrbijo grožnje

Leta 2012 je družba Bia Separations postala primorsko-notranjska gazela. Gre za odmeven Dnevnikov projekt iskanja hitro rastočih podjetij.

Solastnik podjetja in eden njegovih prvih vlagateljev je takrat ob tem povedal, da je družba "zametek multinacionalke". To je bilo v času, ko so si obetali le rast in uspehe. Pozitivno se je končala dolga patentna pravda z ameriško multinacionalko General Electric, branža, v kateri delujejo, pa je – kot so poudarjali – hitro rasla.

A to je bil le vrhunec zgodbe o uspehu. Že leta 2005 je direktor podjetja dr. Aleš Štrancar, doktor biotehnologije, postal podjetnik leta. Njegov portret je kazal na nekoga, ki se ni vdal, ko je ostal brez službe, ampak je situacijo spremenil v recept za uspeh. Svojo podjetniško idejo je uresničil s pomočjo tveganega kapitala in tako postal tudi nekakšen zgled bodočim zagonskim podjetje.

K ugledu, ki si gaje v javnosti na hitro ustvarilo podjetje, je prispevalo vsaj še troje. Najprej področje, na katerem delujejo. Njihovo področje so inteligentni filtri, ali – kot je Štrancar ob prejemu naziva razložil za časopis Podjetnik - "monolitni kromatografski nosilci, omogočajo do petnajstkrat učinkovitejše čiščenje biomolekul, kot sorodni izdelki. Tehnologija pa je uporabna na zelo širokem področju, od diagnostike do industrijskega čiščenja". Takrat je še ocenil, da je tržna niša velika približno milijardo dolarjev in hitro raste. Drugi takšen razlog je bil, da je družba zaposlovala vrhunske strokovnjake, med njimi je bilo v času, ko so imeli okoli 70 zaposlenih, tudi 20 doktorjev znanosti. Tretji razlog pa je bila odmevna selitev v velike, sodobne prostore v Ajdovščino. Torej na območje, kjer so imeli precejšnje težave s propadanjem nekoč znanih podjetij, Bia Separations pa je postala nekakšen "svetilnik nove dobe visokotehnoloških podjetij na območju".

Opešana gazela: bitke med lastniki, bankrot, delavci brez plač

Če se pretekli uspehi slišijo odlično, preskok v današnjo sliko žal kaže povsem drugačno podobo. Da se dolgoročno najbrž kuhajo težave, bi bilo mogoče sklepati že iz Štrancarjevega intervjuja za Podjetnika leta 2005. Na vprašanje, kakšna je njegova največja podjetniška napaka, je odgovoril: "Če bi še enkrat začeli, bi že na začetku zelo jasno uredili razmerja med solastniki podjetja in vse odnose formalizirali. Mi jih nismo. Na začetku, ko podjetje ustanavljajo prijatelji in kolegi, tega ne narediš, pozneje pa je že prepozno."

Leta 2012 je solastnik in vlagatelj dr. Matej Penca za Dnevnik pojasnil, da je družba Bia Separations d.o.o., registrirana v Sloveniji od leta 1998 in ima vse patentne pravice, da pa so leta 2007 ustanovili še družbo v Avstriji – zaradi lažjega dostopa do tveganega oziroma lastniškega kapitala.

Leta 2015 je ta avstrijska družba končala v medijih kot sta Industriemagazin in Wirtschaftsblatt, ker je ob 11 milijonih dolga in jeznih upnikih, bankrotirala in končala na sodišču, ki bi naj razrešilo situacijo. Odgovorni so v svoj zagovor povedali, da so dolgove nakopičili visoki stroški za vstop na trg in poslovanje s tveganim kapitalom.

Se pa težave očitno niso končale na avstrijsko-slovenski meji. V hudih težavah je tudi naša Bia Separations. Zapustilo jo je kar nekaj sodelavcev – vrhunskih strokovnjakov. Kot so nam povedali, zaradi kaotičnih razmer, ko gre za plačevanje plač in prispevkov.

Direktor: Smo v težavah, več zaradi groženj ne morem razkriti

Da težave so, je za 24ur.com potrdil direktor Štrancar. "Skupina podjetij BIA Separations je od sredine leta 2015 tarča poskusa sovražnega prevzema iz strani enega od solastnikov podjetja BIA Separations GmbH, Avstrija, ki je 75-odstotni solastnik podjetja BIA Separations d.o.o., Ajdovščina. Omenjeni poskus je popolnoma blokiral delovanje GmbH, ki slovenskemu podjetju dolguje 3,5 milijonov evrov - za opravljeno delo na projektu z japonsko multinacionalko SDK. Posledično je podjetje BIA Separations Slovenija v hudih finančnih težavah."

Podjetje je zaradi omenjenega dolga konec leta 2015 doseglo soglasje z japonsko multinacionalko SDK za prenehanje projekta in s tem sprostilo kadre za sklepanje novih projektov, pojasnjuje Štrancar in dodaja, da so že sklenili nekaj novih strateških partnerstev. "Za uspešno okrevanje podjetja pa bo potrebna predhodna finančna sanacija, ki je v teku," pravi.

A več o tej sanaciji, predvsem pa, kdaj bodo poplačani delavci, pa Furs in kakšna prihodnost se obeta podjetju, ne želi razkriti: "Glede na to, da sem deležen različnih izsiljevanj in groženj s strani sovražnega prevzemnika vam v tem trenutku ne morem dati dodatnih pojasnil."

Podobno skop z informacijami je bil prokurist družbe Penca: "Podjetje je v zadnjih mesecih pridobilo nove strateške partnerje, ki že rezultirajo v skokoviti rasti prodaje. V procesu finančnega prestrukturiranja je potrebno rešiti finančne težave nastale zaradi 3,5 milijona evrov dolga. Ko bo načrt potrjen, bo podjetje finančno stabilizirano in nared za vstop strateškemu partnerju, ki čaka, da se omenjeni postopek zaključi." Kdaj se bo ta postopek zaključil, ni razkril.

Nekdanji zaposleni: Ukvarjali smo se tudi s projekti, za katere je bilo jasno, da iz njih nikoli ne bo nič

Bolj zgovorni so nekdanji zaposleni, a tudi ti so prosili, da njihovih imen ne razkrivamo. Pa ne zato, ker bi jim grozil solastnik avstrijske družbe, ampak naj bi bili, ker so zapustili podjetje, v nemilosti Štrancarja.

Kot pravijo, so odšli, ko je zamujanje s plačami preseglo vse razumne meje, in ko tudi sami niso več videli dolgoročne perspektive podjetja, ki sicer deluje na perspektivnem področju. Plače vodstvenih delavcev naj bi zamujale pet mesecev, plače drugih delavcev okoli tri mesece.

Prispevki delavcev naj ne bi bili plačani, prav tako naj bi imela družba okoli 375.000 evrov dolga do Fursa.

Se pa zgodba delavcev o tem, zakaj je nekdanja gazela klonila, občutno razlikuje od zgodbe vodstva podjetja. Nekdanji zaposleni so namreč prepričani, da so za padec bolj kot zunanji vzroki, na katere je mogoče le malo vplivati, krivi notranji razlogi, predvsem način vodenja.

"Družba je prehitro rasla, živeli smo od imidža in investitorskega denarja. Večala se je poraba sredstev, a promet temu ni sledil. Zapravljali smo denar, ki ga nismo imeli," ocenjujejo. Tako naj bi v treh letih iz okoli 40, prešli na 70 zaposlenih, gradilo se je nove, razkošne prostore, katerih stroški gradnje naj bi bili na koncu dvakrat večji od predvidenih, tudi zato, ker takšno podjetje potrebuje posebne laboratorije.

Prav tako menijo, da se podjetje ni dovolj resno spopadlo z realnostjo na trgu genske terapije. "Leta 2006 so med kliničnimi študijami teh zdravil umrli pacienti, zato je razvoj tega trga zastal za več let – nekje do leta 2012," ocenjuje naš vir. "A dokler so bile plače, se ni nihče ukvarjal s tem, odkod denar," še dodaja. Pa saj to niti ni bilo zaželeno, še poudari. Direktor naj bi bil namreč pri svojem vodenju zelo samovoljen, vsako malenkost naj bi želel odobriti sam, med odobrenimi pa naj bi se znašli "tudi tehnološko in strokovno slabi projekti, za katere je bilo že vnaprej jasno, da zanje tehnologija, ki jo ponuja podjetje, ni najbolj primerna". "Manjkal nam je fokus," pravi vir.

Število zaposlenih naj bi se medtem – predvsem od maja lani - zmanjšalo za polovico. "Vzdušje je obupno," pravi vir. Čeprav naj bi zaposlili nekaj novih kadrov, ki naj bi s tem prišli v službo, kjer plača ob koncu meseca ni nujno dejstvo, naj to težav ne bi reševalo. "Odhajajo ljudje, vrhunski strokovnjaki, ki so bili v podjetju več kot 10 let, tega ni mogoče kar nadomestiti z novimi ljudmi."

Glede prihodnosti družbe niso optimistični. Da bi gazela znova dobila energijo, bi se namreč, kot pravijo, v podjetju moralo kaj "korenito spremeniti".