Švicarska bankirja: Recesija v Veliki Britaniji je skoraj neizbežna

Britanski funt je po objavi delnih izidov četrtkovega referenduma o članstvu Velike Britanije v EU strmoglavil na najnižjo raven po letu 1985. Padel je vse do vrednosti 1,3229 dolarja, kar je bila najnižja vrednost po letu 1985. S tem se je funt pocenil za 11 odstotkov, preden se je tečaj nekoliko popravil na okoli 1,3630 dolarja.

Banka Anglije (Bank of England) je sporočila, da bo storila vse potrebne korake za zagotovitev denarne in finančne stabilnosti po odločitvi za brexit. Kot so sporočili v kratki izjavi po objavi rezultatov, pozorno spremljajo dogajanje in ob tem tesno sodelujejo z zakladnico, drugimi domačimi organi ter centralnimi bankami drugih držav.

Pred medije je dopoldne stopil guverner Bank of England Mark Carney in dejal, da je na trgih mogoče pričakovati nekaj nestanovitnosti, vendar je zagotovil, da je banka na to pripravljena. Britanska centralna banka ima na voljo 250 milijard funtov, je poudaril. Kot je še dodal guverner, so britanske banke zbrale več kot 130 milijard funtov dodatnega kapitala. Tako imajo dovolj likvidnosti za pokrivanje potreb britanskih podjetij.

Lombard Odier: Recesija je skoraj neizbežna

Velika Britanija bo skoraj zagotovo padla v recesijo, tudi če bodo vskočile banke, ki bodo skušale preprečiti kaos na borzah, pravita Jan Straatman in Salman Ahmed iz švicarske banke Lombard Odier. Strokovnjaka za globalne investicije pričakujeta tudi rast inflacije zaradi slabše valute.

Padec britanskega funta v primerjavi z dolarjem je najhujši padec valute v zgodovini, kažejo podatki.

British Pound now down 10% against the US Dollar, by far the worst decline in history... pic.twitter.com/wIQrgOp0r8

— Charlie Bilello, CMT (@MktOutperform) June 24, 2016

Padla tudi vrednost evra

Odločitev Britancev je pritisnila tudi na evro, saj se ob očitnem napovedanem odhodu Velike Britanije iz EU poraja tudi vprašanje prihodnosti unije ter njene trdnosti. Na borzi v Frankfurtu je bil en evro okoli 8. ure vreden 1,1044 dolarja, kar je 3,35 odstotka manj kot v četrtek. Najnižje se je spustil do 1,0913 dolarja oziroma na najnižjo vrednost od marca. 

Švicarski frank pod pritiskom

Švicarska centralna banka je medtem sporočila, da je posegla na trge z namenom stabilizirati vrednost domače valute. "Po glasovanju Velike Britanije za izstop iz EU se je švicarski frank znašel pod pritiskom krepitve," so zapisali v izjavi. Zato je banka intervenirala na trgu, kjer ostaja aktivna še naprej.

Frank se je potem, ko je postala volja Britancev jasna, močno okrepil. Tečaj se je zvišal z 1,10 franka za evro na 1,06 franka za evro.

Singapurci ob strmoglavljenju funta izkoristili ugoden menjalni tečaj

Strmoglavljenje funta so po odločitvi Britancev, da zapustijo Evropsko unijo, izkoristili tudi mnogi Singapurci. Pred tamkajšnjimi menjalnicami so se takoj oblikovale dolge vrste, saj je funt dosegel zgodovinsko nizko vrednost v primerjavi s singapurskim dolarjem. Padec vrednosti funta je sicer presenetil mnoge menjalnice, ki so morale kmalu po odprtju izobesiti znak, da jim je zmanjkalo zalog.

Zaradi preobremenjenosti se je sicer v Singapurju sesula tudi spletna stran priljubljene britanske spletne trgovine Asos.

Veliki padci na evropskih borzah

Trgovalni dan na evropskih borzah se je po referendumski odločitvi za brexit začel z velikimi padci. Tečaji delnic so v četrtek suvereno rasli, a so vlagatelji očitno precenili ljubezen Britancev do EU.

Takoj po odprtju borznega parketa se je indeks FTSE 100 na borzi v Londonu spustil za 7,5 odstotka. Med drugim se močno znižujejo delnice bank; delnice banke Lloyds so izgubile 30 odstotkov, delnice Royal Bank of Scotland pa 34 odstotkov vrednosti.

Okoli 10. ure se je FTSE 100 še vedno zniževal, a je bil padec nekoliko manjši. Indeks je bil pri 6029 točkah, kar je 4,87 odstotka pod četrtkovo zaključno vrednostjo.

Prav tako močne padce beležita borzi v Frankfurtu in Parizu; na prvi se je indeks DAX uvodoma spustil za skoraj 10 odstotkov, CAC 40 na drugi je zabeležil osemodstotni padec.

Ob 10. uri je bil DAX pri 9552 oziroma 6,88 odstotka pod četrtkovo končno vrednostjo. CAC 40 se je gibal na ravni 4097 točk oziroma 8,25 odstotka pod gladino.

Indeks najpomembnejših delnic v območju evra Eurostoxx 50 se je nahajal pri 2780 točkah, kar je pomenilo 8,50-odstotni padec.

Trgovanje tudi zaključili s padcem

Londonska borza je trgovanje zaključila s skoraj 3 odstotnim padcem, v Frankfurtu je šel indeks DAX navzdol za 6,8 odstotka, v Parizu pa je CAC 40 izgubil 8 odstotkov. 

Dvoodstotni padec na Ljubljanski borzi, najbolj so se pocenile delnice Gorenja

Zaskrbljenost zaradi referendumske odločitve Britancev, da zapustijo EU, ni obšla niti vlagateljev na Ljubljanski borzi. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 680,92 točke, kar je 15 točk oz. 2,16 odstotka manj kot v četrtek. Najbolj so se pocenile delnice Gorenja, in sicer za 6,25 odstotka. Te so ob 54.070 evrov prometa končale pri vrednosti šestih evrov.

Gorenjevim delnicam so po izgubi sledile delnice Telekoma Slovenije. Glede na četrtek so se pocenile za 2,60 odstotka vrednosti in se ustavile pri 70,11 evra. Vlagatelji so z njimi ustvarili 64.560 evrov prometa. Delnice Zavarovalnice Triglav so se danes pocenile za 2,41 odstotka na 22,30 evra. S slednjimi so borzni posredniki sklenili 160.840 evrov prometa. Delnice Luke Koper so se medtem pocenile za 2,17 odstotka na 22,50 evra, z njimi pa je bilo danes opravljenega prometa za 70.510 evrov.

Manj kot dva odstotka so medtem izgubile delnice Pozavarovalnice Sava, katerih tečaj je zdrsnil za 1,72 odstotka na 14,25 evra. Promet z delnicami Pozavarovalnice Sava je znašal 41.280 evrov. Krkine delnice so se pocenile za 1,71 odstotka na 57,50 evra. S slednjimi so borzni posredniki sklenili največ prometa, in sicer za 258.350 evrov. Petrolove delnice so zdrsnile za 1,49 odstotka vrednosti na 261,15 evra, promet z njimi pa je znašal 216.680 evrov. V prvo kotacijo, ne pa v indeks, so vključene še delnice Mercatorja in Intereurope. S slednjimi se danes ni trgovalo, Mercatorjeve delnice so se ob skromnem prometu pocenile za 3,72 odstotka na 77,02 evra.

Živčni premiki na japonski borzi

V Tokiju je borzni indeks Nikkei 225 padel že za več kot 8 odstotkov. Indeks je tako nazadoval za 7,92 odstotka oziroma 1286,33 točke na 14.952,02 točke. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za primerljiv padec kot po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008, ki je sprožil zadnjo svetovno finančno krizo.

Hongkonški Hang Seng izgublja 4,53 odstotka, pri čemer najbolj izgubljajo vrednost delnic bank z britanskim poreklom HSBC in Standard Chartered, šanghajski osrednji indeks pa 1,12 odstotka.

Singapurski osrednji indeks beleži 2,08-odstotni padec, seulski Kospi pa je zdrsnil za 3,25 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem končal 3,15 odstotka pod izhodiščem.

Osrednje azijske borze so se tako pričakovano negativno odzvale na odločitev britanskih volivcev, da podprejo izstop Velike Britanije iz EU. Odločitev namreč povzroča veliko negotovost glede učinkov izstopa na britansko, evropsko in posledično svetovno gospodarstvo, prav tako pa tudi ni jasno, kakšne bodo posledice odločitve za nadaljnji razvoj EU same.

Vrednost jena pa je zrastla za 5 odstotkov, saj so investitorji začeli kupovati v tej valuti, ki trenutno velja za varno. Dvig jena škodi japonskim izvoznim podjetjem.

Banka Japonske (BoJ) je sporočila, da je pripravljena zagotoviti dodaten denar borzam, če bo potrebno. Japonski finančni minister Taro Aso je dejal, da spremlja premike na valutnem trgu in je pripravljen preprečiti "ekstremne živčne poteze".

Cena nafte padla, zlato se draži

Odločitev Britancev za izstop iz EU se krepko pozna tudi na naftnem trgu. Kmalu po razglasitvi referendumskih rezultatov so cene črnega zlata padle za več kot 5 odstotkov. 

Ameriška lahka nafta z avgustovskim dobavnim rokom se ceni za 2,46 dolarja oz. nekaj manj kot 5,2 odstotka in je pri 47,65 dolarja, nafta brent pa se je pocenila za 5,1 odstotka oz. 2,47 na 48,44 dolarja za 159-litrski sod.

Padec cen nafte pa je okrepil še dvig tečaja dolarja, ki v negotovih časih še vedno velja za varen pristan.

Na drugi strani se je za več kot osem odstotkov podražilo zlato, saj vlagatelji iščejo varne naložbe. Cena zlata se je povzpela na 1358,54 dolarja za trojaško unčo (31,1 grama), kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. Gre za najvišjo dnevno rast po letu 2008, ki je podprla tudi rast delnic podjetij iz sektorja proizvodnje zlata.

Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko cena zlata zaradi brexita dvignila vse do 1400 dolarjev.

'Trg zlata je bil popolnoma nepripravljen na presenečenje'

Vodja strategij surovin pri Saxo Bank Ole Hansen je dejal, da je izid referenduma v Veliki Britaniji povsem presenetil trg zlata. So pa prav trgovalci z zlatom od brexita največ odnesli, saj je zlato vedno tisto, k čemur se zatečejo vlagatelji, ko se pojavijo težave drugje. Prav nasprotno pa se je zgodilo z nafto, ki se je v zadnjih mesecih pobirala.

Evropska podjetja tehtajo posledice brexita, ameriški JPMorgan razmišlja o selitvi delovnih mest iz Velike Britanije

Velika evropska podjetja tehtajo posledice referendumske odločitve Britancev za izstop države iz EU. Evropski letalski proizvajalec Airbus bo znova preveril svoje investicije načrte v Veliki Britaniji, je sporočil prvi mož koncerna Tom Enders. Kot je pojasnil, se bo po izstopu iz EU Velika Britanija verjetno še bolj osredotočila na svojo konkurenčnost v primerjavi z drugim državam. "Seveda pa bomo ponovno premislili o svojih investicijskih načrtih v Veliki Britaniji, tako kot tudi vsi ostali," je dejal.

Z zaupanjem v prihodnost gledajo v nemškem energetskem koncernu Eon, saj ne računajo, da bi brexit prinesel velike negativne učinke za njihovo poslovanje. "Posledice za Eon so v celoti obvladljive," je dejal prvi mož Johannes Teyssen. Je pa opozoril, da bo tveganje predstavljal tečaj funta. Eon ima v Veliki Britaniji okoli pet milijonov strank.

Da so se dobro pripravili na morebiten brexit, so zagotovili v nemški banki Deutsche Bank. "Zagotovo smo se kot banka s sedežem v Nemčiji in z močno prisotnostjo v Veliki Britaniji dobro pripravili na blaženje posledic izstopa," je dejal prvi mož banke John Cryan. Cryan, sicer Britanec, je izrazil obžalovanje, da je Evropa pri številnih svojih državljanih "očitno izgubila na atraktivnosti".

V Oplu, ki je z britanskim gospodarstvom tesno povezan, so pozvali k čim prejšnji razjasnitvi bodočih gospodarskih odnosov z Veliko Britanijo. V pogajanjih z EU je potrebno zagotoviti nadaljnji prosti promet blaga in oseb, so poudarili.

Tudi v kemičnem koncernu BASF so izpostavili potrebo po hitrih pogajanjih. "Pri tem bi moralo biti obema stranema v interesu čim prej razjasniti, v kakšni obliki bo v prihodnje potekalo sodelovanje med EU in Veliko Britanijo," je dejal prvi mož koncerna Kurt Bock. Sicer pa je vztrajal pri oceni, da je bila Velika Britanija znotraj EU pozicionirana bolje.

Neugodne posledice pričakuje nemški letalski prevoznik Lufthansa, ki računa na do petodstotni padec skupnih prihodkov. "Kot Evropejec sem razočaran in obžalujem izstop Velike Britanije iz EU," je dejal prvi mož družbe Carsten Spohr.

Brexit pa odmeva tudi zunaj Evrope. Ameriška banka JPMorgan je tako opozorila, da bi lahko preselila britanska delovna mesta v druge države. "V prihodnjih mesecih ... bomo morda morali spremeniti strukturo naše evropske pravne osebe in lokacije nekaterih vlog," so zapisali v sporočilu zaposlenim. JPMorgan na Otoku zaposluje 16.000 ljudi, predsednik in izvršni direktor banke Jamie Dimon pa je v preteklosti ocenil, da bi lahko drugam preselili 4000 delovnih mest.

Izid britanskega referenduma odmeva tudi na trgu državnih obveznic

Odločitev britanskih volivcev za izstop iz EU odmeva tudi na sekundarnem trgu državnega dolga. Na trgu tako prihaja do premika k obveznicam, ki veljajo za varne naložbe, njihova cena pa se tako zvišuje. Donos do dospetja nemških državnih obveznic z dospetjem v letu 2026 se je tako po novici o izidu britanskega referenduma po podatkih elektronske borze MTS znižal za 0,13 odstotka na -0,05 odstotka. Gre za drugi primer v zgodovini, ko je donos zdrsnil v negativno območje.

Upadel je tudi donos na francoske obveznice, in to za 0,07 odstotka na 0,37 odstotka, vlagatelji pa varnost vidijo tudi v samih britanskih državnih obveznicah, katerih donos do dospetja je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristal na rekordno nizkih 1,014 odstotka in naj bi se po ocenah analitikov še zniževal.

Po drugi strani se znižujejo cene in s tem zvišuje donos na bolj ranljive članice območja evra. Donos do dospetja na italijanske državne obveznice je po podatkih borze MTS poskočil za 0,12 odstotka na 1,55 odstotka, na španske pa za 0,17 odstotka na 1,66 odstotka. Še bolj so na udaru portugalske državne obveznice, katerih donos do dospetja je šel gor za 0,74 odstotka na 3,85 odstotka.

Zvišal se je tudi donos na nizozemske in avstrijske obveznice, dvignil pa se je tudi za slovenske obveznice. Za državne obveznice z dospetjem v 2026 je šel gor za 0,19 odstotka na 1,47 odstotka. Minister za finance Dušan Mramor je nedavno omenil učinek na ceno zadolževanja kot enega od negativnih učinkov glasovanja za t. t. brexit na Slovenijo.

Hribar Milič: Brexit ni nujno najslabši za EU

"Neposredne ekonomske posledice (brexita) bodo verjetno manjše, kot se zdi na prvi pogled," je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Na daljši rok pa bi to lahko bil znak še drugim državam v EU, da pospešijo reforme EU ali da tudi same začnejo razmišljati o izstopu," je opozoril.

Bolj kot sama Velika Britanija bo tako po besedah Hribarja Miliča pomembno vprašanje, kako se bo odzval ostali del EU. "Vemo, kaj se je dogajalo pred meseci ob begunski krizi, kako so se države začele zapirati," je spomnil. Begunsko in druga globalna vprašanja še niso razrešena. "To bi lahko pokazalo, da EU niti vrednostno, niti institucionalno še ni tako čvrsta, kot bi želeli," je poudaril.

Kaj se ob brexitu obeta slovenskemu gospodarstvu?

"Prepričan sem, da bodo gospodarski tokovi našli poti za normalno sodelovanje še naprej," je dejal generalni direktor GZS. Velika Britanija je bila lani po blagovni menjavi 14. najpomembnejša partnerica Slovenije. V to državo je Slovenija izvozila za 534 milijonov evrov blaga, vrednost uvoza blaga Slovenije z Otoka pa je bila 351 milijonov evrov.

Pomen Velike Britanije za slovensko gospodarstvo v smislu trgovine je sicer posredno še enkrat višji, saj svoj del doda še izvoz končnih produktov iz Nemčije in Francije na Otok. Obseg storitvene menjave v letu 2015 je znašal 324 milijonov evrov.

Medtem pa Britanci neposredno niso veliki tuji vlagatelji v Sloveniji. Neposredne naložbe Slovenije v Veliko Britanijo so konec leta 2014 znašale 17,5 milijona evrov, neposredne naložbe iz Velike Britanije v Slovenijo pa 215 milijonov evrov.

Umar: Brexit pomeni gospodarsko in politično negotovost

Referendumska odločitev poleg kratkotrajnih sprememb na finančnih trgih v evropski prostor in širše mednarodno okolje vnaša predvsem gospodarsko in politično negotovost. Pomeni tudi začetek večletnega procesa izstopa Velike Britanije iz EU, pravijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Ocenjujejo, da bo odločitev za izstop na slovensko gospodarstvo vplivala predvsem posredno. Pričakujemo lahko nižje povpraševanje po našem blagu in storitvah. To bo posledica predvidenega znižanja gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah.

Mednarodne inštitucije pričakujejo, da se bodo gospodarski odnosi med državami članicami in Veliko Britanijo urejali na ravni celotne EU in ne posameznih držav.

Vsem ocenam pa je skupno, da bodo gospodarske posledice brexita za EU negativne. "Pričakovana gospodarska rast v EU v obdobju 2016-2018 naj bi se znižala za med 0,5 in 1 odstotno točko," dodajajo v uradu. Še bolj kot gospodarska pa je z odločitvijo Velike Britanije za izstop negotova politična prihodnost evropskega prostora.