Na vidiku novi rezi. Bi si z njimi Slovenija povrnila zaupanje?

Gospodarski minister meni, da je konsenz treba najti predvsem pri ključnih vprašanjih reševanja bank, saj brez tega ne vidi prav nobene možnosti za resen zagon slovenskega gospodarstva. Ob tem dodaja, da je pri tem v največji meri za to odgovorna koalicija, pričakuje pa jo tudi od opozicije, zlasti glede vprašanj fiskalnega pravila in sprememb referendumske zakonodaje, kjer je potrebna dvotretjinska večina. Ustanavljanje holdinga za upravljanje državnega premoženja se mu pri tem ne zdi glavna prioriteta.

Na njegovem ministrstvu ob tem snujejo tretji paket ukrepov, ki bo šel znova v smeri ustvarjanja konkurenčnejšega poslovnega okolja, predvsem kar se tiče urejanja trga delovne sile, dela na črno in pokojninske reforme. Kot pravi, bo za ta po njegovem mnenju odločilen paket potrebno več časa in pogajanj s socialnimi partnerji, a je nujno, da ga politika sprejme vsaj do konca letošnjega ali začetka naslednjega leta.

Napovedi so negativne

Bonitetna agencija Fitch je sledila bonitetnima hišama Moody's in Standard & Poor's (S & P) in znižala bonitetno oceno Slovenije. Fitch je oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti znižal za eno stopnjo, z A na A–, razlog za to pa naj bi bilo nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu. Tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti je Fitch znižal za eno stopnjo, in sicer s F1 na F2.

Po mnenju Fitcha slovenske banke bremenijo slaba posojila, zaradi česar bo potrebna dodatna dokapitalizacija. V teh razmerah pa ni zanimanja zasebnega kapitala za vlaganje v banke. Največje breme bo tako pri tem nosila država, ki bo po oceni Fitcha morala naslednje leto v bančni sistem vložiti dodatnih 2,8 milijarde evrov. Slovensko gospodarstvo se bo po pričakovanjih letos skrčilo za 1,1 odstotka.

Bonitetne hiše imajo svojo zgodbo

Mojmir Mrak, eden boljših poznavalcev mednarodnih ekonomskih odnosov, je za oddajo 24UR povedal, da se ne spomni, da bi katera koli bonitetna agencija za znižanje bonitetne ocene državi navedla notranje politične razloge. bonitetna hiša Standard & Poor's je namreč kot razlog za znižanje ocene Sloveniji navedla vse večjo politično polarizacijo.

Nekdanji direktor Svetovne banke Boris Pleskovič pa je za oddajo 24UR povedal, da je sedemodstotna pričakovana donosnost na državne obveznice že tako visoka obrestna mera, da si je ne more privoščiti nobena država. Zaradi zniževanja bonitetne ocene pa bi lahko bila ta cena zadolževanja še višja, dodaja.

Pleskovič pravi tudi, da imajo bonitetne ocene svojo zgodbo. "Denar lahko kupi vse," dodaja in pojasni, da v teh agencijah nimajo najboljših kadrov. "Te hiše služijo privatnim interesom. Lehman Brothers naroči bonitetno oceno in če jim veliko plačaš, ti bodo napisali dobro bonitetno oceno. Moji sošolci s Harvarda in MIT so najprej iskali službo v Svetovni banki, v privatnih bankah, univerzah, tisti, ki so bili na dnu razreda, pa so šli v konzultatske firme. Mckinzey ... ali pa bonitetne hiše," je povedal.

Mrak in Pleskovič pravita, da Slovenijo tepe izguba kredibilnosti. Da ni več zagotovil, da bo ukrepe, ki jih je obljubila, tudi izpeljala. Zelo preprosto, pravi Mrak, ne verjamejo nam več. Zato je Mrak prepričan, da bo kakršno koli odlaganje reform zelo kontraproduktivno.

Potreben svež kapital, ki ga bo verjetno morala zagotoviti država

Za oddajo 24UR je govoril tudi Matteo Napolitano, ki je za agencijo Fitch pomagal pripravljati bonitetno oceno Slovenije. Povedal je, da bodo slovenske banke do konca prihodnjega leta potrebovale 3,5 milijarde evrov svežega kapitala, od tega pa bo morala država prispevati skoraj tri milijarde. Prvič zato, ker ima v lasti velik delež bančnega sektorja, pa tudi, ker domači in tuji zasebni vlagatelji, ki si lastijo preostanek bančnega sektorja, niso pripravljeni ali niso zmožni vložiti svežega kapitala.

Glavni dejavniki tveganja, pravi Napolitano, so na prvem mestu, ali se bomo jeseni sploh še lahko zadolžili, reforme – ali bodo ali jih ne bo – pa tudi slaba zmogljivost politike, da ukrepe sprejme in predvsem izvede.

Pojasnil je še, da pri oblikovanju ocene vsako državo obiščejo, ob tem pa ni povedal, s kom so se sestajali. Razkril je le, da imajo stike tako z ministrstvom za finance kot tudi z ljudmi v Banki Slovenije. Očitkov, ki se pojavljajo tudi v slovenski javnosti, da ameriške bonitetne hiše pogosto udarijo po evropskih bankah, ko se kažejo težave v ameriških, pa ni želel komentirati.

"To je udarec za kapital"

Da so ocene bonitetnih agencij upravičene, se strinja finančni analitik Igor Erker. V oddaji 24UR OB ENIH je dejal, da so ocene pravilne in gredo v pravi smeri. Meni, da je dobro, da se soočimo s sliko, ki jo imajo tujci o nas.

Znižanje bonitetnih ocen namreč ne prinaša nič dobrega. Slovenija sicer ne potrebuje novega dolga, a problem je že obstoječi dolg, ker se mora refinancirati in postaja vedno dražji, je dejal Erker in poudaril, da znižanje ocen negativno vpliva tudi na kapital. "Slovenija potrebuje predvsem kapital in tudi kapital je tisti, ki gleda na te ocene bonitetnih agencij. Če nekdo iz Nemčije, Velike Britanije ali ZDA prebere, da bonitetna agencija meni, da se bo stanje poslabšalo … zagotovo je to zelo neprijeten šum. Tudi za tistega, ki želi prinesti kapital. To je udarec tudi po kapitalu," je pojasnil.

Dodal je še, da je prepričan, da so bonitetne agencije enako stroge tako do Slovenije kakor do kakšne večje države, kot je na primer Španija. Prepričan je, da je način odločanja enak za vse. Meni pa, da je lahko način, kako bonitetna agencija sporoči javnosti svojo odločitev, bolj senzibilen pri večjih in manj pri manjših državah. "Ampak to je bolj problem nas Slovencev, ker nas je pač dva milijona, ne pa 80," je zaključil.

Novi varčevalni ukrepi?

Neuradno naj bi ministrstvo za finance že pripravljajo nov paket ukrepov za varčevanje, in sicer za leti 2013 in 2014, so poročali v spletnem Delu. Ukrepi naj bi spet posegli v plačno maso javnega sektorja, za dodatnih pet odstotkov bi oklestili stroške dela, zamrznili bi minimalno plačo, znižali nadomestila za brezposelne, za polovico bi se zmanjšale premije, ki jih država vplačuje v pokojninski sklad javnih uslužbencev, prihodnje leto pa tudi ne bi izplačali regresa, kompenzirali bi ga z napredovanji, so še poročali v časniku.

Na ministrstvu so pojasnili, da zdaj drugih virov kot restriktivne in uravnotežene javne finance za zagon rasti ni ter da notranje in zunanje okolje tako dodatno otežuje zastavljen načrt za uravnoteženje javnih financ v obdobju 2012–2014, kar je treba upoštevati pri proračunih za prihodnja leta, so zapisali v Delu in dodali, da na ministrstvu opozarjajo, da je za kredibilnost Slovenije, kar potrjuje tudi znižanje bonitetne ocene, nujno pripraviti proračun v okviru realnih finančnih zmožnosti in zavez.

Stranka SDS se je na svoji spletni strani spotaknila ob predsednika stranke Pozitivna Slovenija (PS) Zorana Jankovića in predsednika SD Igorja Lukšiča, ki naj bi s pomočjo predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča in predsednika republike Danila Türka blokirala ustavne spremembe ter druge nujne ukrepe za izhod iz krize. Če bodo s tem početjem nadaljevali, bodo pogoji za Slovenijo še slabši, trdijo v SDS. Kot so prepričani Jankovića to, da bodo pogoji še slabši, očitno ne skrbi.

"Tuji mediji enoglasno pišejo o trdih ostankih socializma v Sloveniji ter ceni, ki jo davkoplačevalci  plačujemo za velikanske zamude in blokade s strani izkoriščevalske elite, ki se boji ugotavljanja odgovornosti za že drugi izrop slovenskih državnih bank v manj kot 20 letih ter za svoje privilegije," so zapisali.

V SDS se spotaknejo tudi ob nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki naj bi si, preden se je upokojil, dal napisati in sprejeti poseben zakon, ki mu zagotavlja privilegirano pokojnino in druge ugodnosti. "Danes so člani izkoriščevalske elite bogati, privilegirani in zaščiteni bolj kot kočevski medvedje. Srečko Prijatelj in Vladimir Vodušek sta ali že obsojena in v zaporu ali v priporu, kar pomeni, da se da, če se hoče. A v primeru Hilde Tovšak, Ivana Zidarja in Zorana Jankovića veljajo druga pravila," so kritični v SDS, kjer se sprašujejo: "Privilegirana kasta bo svoje privilegije in svojo nedotakljivost branila očitno do konca. A kdo bo sedaj plačeval njihove račune, ko so nam bonitetne ocene tako padle, da se praktično ne moremo več zadolževati?"