'Zelo obvladljiva' menedžerska posojila

''Uprava NLB se za vsako podaljšanje kredita odloča po poslovnih kriterijih, ki so v korist banke,'' poudarja predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Ob tem opozarja, da v Sloveniji ne poznamo definicije spornih kreditov, zaradi česar ti tudi niso prepovedani. Kot je poudaril Veselinovič, ki je v ponedeljek domnevno zaradi polemik glede reprogramiranja posojila Infond Holdingu nadzornemu svetu ponudil svoj odstop, NLB s podaljševanjem kreditov slovenskemu gospodarstvu omogoča, da v sedanjih razmerah, ko je dostop do finančnih virov omejen, posluje nemoteno. "Če bi prenehali s podaljševanjem kreditov, bi bile širše posledice po sistemu domin v celotnem gospodarstvu," je zatrdil.

Prvi mož NLB je opozoril na odsotnost opredelitve, kaj sporna oziroma ''tajkunska posojila'' sploh so. ''Če je nek proces v Sloveniji, ki bi to rad uredil, je treba najprej doreči definicijo. Po drugi strani pa so tukaj tudi pravna sredstva, kjer se taka spornost lahko tudi ugotavlja," je dejal. Član uprave Claude Deroose, ki je v upravi NLB pristojen za upravljanje s tveganji, je poudaril, da postopek odobravanja posojil poteka v skladu z notranjimi pravili. ''Uprava NLB v primerih, ko je za to potrebno soglasje nadzornikov, ni nikoli odločala mimo njih. Nadzor nad podeljevanjem kreditov je ustrezen," je zagotovil.

NLB ima z vrednostnimi papirji zavarovanih za 900 milijonov evrov kreditov, pri čemer jih je 250 milijonov evrov namenjenih za menedžerske odkupe. Nasilno unovčevanje zavarovanj v primerih, ko je kredit zavarovan z vrednostnimi papirji, lahko po besedah člana uprave NLB, pristojnega za poslovanje s podjetji, Alojza Jamnika vodi "v bistveno slabšo situacijo v podjetju in v banki sami". Poudaril je, da so posojila odobravali po natančno določeni proceduri, pri čemer so morali kreditojemalci imeti "precej visoka lastna sredstva, med 25 in 40 odstotki". Po njegovem mnenju je znesek posojil za menedžerske odkupe z vidika banke "zelo obvladljiv. Tovrstni krediti so običajno dobro zavarovani in ne vidim bistveno večjih tveganj kot pri ostalih posojilih," je dejal. Tudi pri podaljševanju posojila Infond Holdingu so se po zagotovilih Jamnika, ki vodi kreditni odbor, dosledno držali postopkov. "Tudi v tem primeru je prišlo do soglasne odločitve, a s pogojem, ki je moral biti izpolnjen."

Kot je pojasnil Veselinovič, je kreditni odbor postavil dodatni pogoj o dodatnem soglasju banke za morebitno prodajo delnic Mercatorja. "Zato sem tudi zadnji podpisal, ko je bil ta dogovor dosežen," je pojasnil Veselinovič. Sicer pa je kot "zelo moteče" označil dejstvo, da so podatki o strankah NLB javni, s čimer se po njegovih besedah ustvarja manevrski prostor za javno razpravo. "Uprava NLB opozarja, da ima javna obravnava poslovnih odločitev banke negativen vpliv na tuje upnike in rating agencije, kar lahko posredno negativno vpliva na položaj banke in glede na tržni delež NLB s tem na celotno slovensko gospodarstvo," je dejal.

Brez državnega poroštva

NLB še ni pridobila državnega poroštva, čeprav je za 2,5 milijarde evrov poroštva zaprosila v začetku februarja, je poudaril član uprave Matej Narat. Državno poroštvo bo po njegovih besedah izdano, ko oziroma če bo izdana obveznica, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo pred poletjem. "Sredstva, pridobljena na podlagi poroštva, ne bodo namenjena za odkupe podjetij s strani uprav oziroma z njimi povezanih podjetij," je zatrdil.

Banka zdaj podjetjem praviloma odobrava le kratkoročne kredite, večinoma trimesečne, medtem ko bi s pridobitvijo državnega poroštva podjetja lahko začela kreditirati tudi dolgoročno. Izdanih ima za 10 milijard evrov posojil, od tega osem podjetjem, dve milijardi evrov pa fizičnim osebam. Letošnji neto prirast kreditov znaša 50 milijonov evrov, ''kar dokazuje, da NLB kreditira slovenska podjetja in prebivalstvo. Vsak mesec odobrimo več kot 5000 kreditov podjetjem, pri čemer 90 odstotkov kreditov podaljšujemo zaradi ročnosti virov, ki so večinoma kratkoročni,'' je poudaril. Dodal je, da NLB kredite podaljšuje tudi v običajnih gospodarskih razmerah, največkrat zaradi širjenja obsega poslovanja podjetja. "NLB celo znižuje izpostavljenost do finančne industrije, kar je naša usmeritev. To znižanje preusmerjamo v realni sektor," je dejal in dodal, da želijo s tem spodbuditi razvoj malih in srednje velikih podjetij.

"NLB je varna, strukturno močna banka," je poudaril Narat in pojasnil, da ima več kot tri milijarde evrov likvidnostnih rezerv. Po njegovih besedah je NLB vodila konzervativno politiko upravljanja naložb, saj v njenem portfelju za razliko od številnih drugih tujih bank ni bilo nikakršnih tako imenovanih okuženih naložb. "Kreditna tveganja znamo obvladovati." Veselinovič je še poudaril, da je uprava banke vse odločitve v letošnjem letu in v zadnjih dneh sprejela v korist banke, vseh delničarjev, varčevalcev ter tujih in domačih upnikov. NLB ima v slovenskem bančnem prostoru približno 40-odstotni tržni delež in nekaj čez 20 milijard evrov bilančne vsote na ravni skupine, kar predstavlja slabi dve tretjini BDP. "V tem kontekstu je nekaj, kar je dobro za NLB, dobro tudi za Slovenijo," je še zatrdil prvi mož največje slovenske banke.