'Zeleni prehod ni zastonj kosilo, so pa stroški obvladljivi'

"Zeleni prehod ni zastonj kosilo, so pa stroški obvladljivi," je dejal Wunsch, ki je po besedah njegovega slovenskega kolega Boštjana Vasleta tudi zaradi svoje pretekle karierne poti v energetiki med najbolj aktivnimi na področju vprašanj zelene agende v svetu Evropske centralne banke (ECB).

Po Wunschevih besedah je treba opraviti celovito in poglobljeno razpravo in biti odkrit ter pošten glede stroškov zelenega prehoda. Ne smemo prodajati samo pozitivnih zgodb in biti potem presenečeni, ko pride do protestov in nasprotovanja v javnosti, je bil jasen. Spomnil je na politično škodo, ki so jo po Evropi v zadnjih letih utrpele zelene stranke in vlade, ki so izvajale korenite ukrepe v smeri zelenega prehoda.

Wunsch je navedel ocene, da bi zaradi zelenega prehoda lahko v EU v naslednjih 25 letih izgubili okoli 0,1 odstotka BDP letno, kar skupaj znaša približno 2,5 odstotka BDP. "To je izvedljivo, a vseeno je strošek," je opozoril belgijski guverner. Dodal je, da bo učinek različen po posameznih sektorjih, saj bo v nekaterih strošek precej višji kot v drugih.

V tej luči je omenil drugi pomemben izziv zelenega prehoda, to je izguba cenovne konkurenčnosti evropske industrije zaradi višje cene energije kot npr. v ZDA in na Kitajskem. To tveganje je po njegovih besedah veliko, soočanje z njim pa zelo zahtevno, tudi spričo morebitne zmage Donalda Trumpa in njegovih protekcionističnih načrtov na prihajajočih volitvah v ZDA.

Wunsch je v svojem predavanju omenil, da se EU sooča s podnebno trilemo, na robovih tega trikotnika pa so ohranjanje podnebne ambicije, ohranjanje enotnega trga in ohranjanje odprtosti za mednarodno trgovino. Ohranimo lahko dva od treh sestavnih delov, ne pa vseh treh, meni Belgijec.

Pri tem je spomnil na nevarnosti trgovinskih vojn v primeru potrebe po zaščitnih ukrepih za evropsko industrijo, tveganje "subvencijskih vojn" med članicami EU pri podpori lokalni predelovalni industriji, še posebej energetsko intenzivni, ter krepitev glasov v javnosti, da bi bilo podnebno ambicijo EU najbolj smiselno omiliti ter se osredotočiti le na tiste ukrepe, ki so najcenejši in imajo najmanjše negativne posledice. Ali želimo biti v podnebnem ukrepanju vzor za preostali svet ter ob tem izgubiti industrijo, bo po njegovih besedah vprašanje za volivce v naslednjih letih.

Najcenejše bo sicer razogljičenje po njegovih ocenah glede na razpoložljive tehnologije najverjetneje v sektorju gospodinjstev, pa tudi tam prehitro ukrepanje lahko povzroči negativen odziv prebivalstva. Večji izziv pa bo predelovalna industrija, kjer je nevarnost izgube cenovne konkurenčnosti in selitve proizvodnje v druge dele sveta.

Wunschu se zdi pomembno, da na vprašanje ozelenitve gospodarstva in družbe gledamo celovito in uberemo pristop od spodaj navzgor. Treba je razumeti, katere so razpoložljive tehnologije in katere so cenovno najbolj ugodne ter nato na tej podlagi oblikovati politike.

Ne bo dovolj niti določitev cene ogljika, saj bi morala biti ta za hitre učinke previsoka in bi pomenila prevelik šok, po drugi strani pa tudi določanje preveč ambicioznih ciljev na področjih zniževanja izpustov, energetske učinkovitosti ali rabe obnovljivih virov ne bo zadostna.

Moramo kombinirati različna orodja, pri tem pa biti realni in skrbeti, da bodo cilji izvedljivi, je dejal Wunsch. Pri tem je opozoril, da so zaradi javne razprave o zelenem prehodu v zadnjih letih tveganja zelenega prehoda vse bolj nejasna, saj se povezuje gospodarska in finančna tveganja z družbenimi oz. eksistenčnimi.

Nejasnost tveganj ima tudi negativen učinek na naložbe podjetij v tej smeri in na financiranje zelenega prehoda, do katerega bo prišlo le, če bodo ta vlaganja donosna. Zato trenutno investicijska dejavnost stagnira. Podjetja na eni strani niso dovolj prepričana glede vlaganja v zelene tehnologije, v stare tehnologije pa tudi ne želijo več investirati, je še povedal Wunsch.