Pomen ukrepov za zmanjšanje zastojev je izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. Izpostavil je dolgoletno sodelovanje z univerzama v Ljubljani in Mariboru pri razvoju rešitev na področju vzdrževanja, obnove in novogradenj, predvsem s poudarkom na prometni varnosti in pretočnosti. "To sodelovanje vključuje podporo univerz pri testiranju in evalvaciji rešitev ter pri prenosu teoretičnih znanj v prakso," so zapisali v poznejšem sporočilu za javnost.
Gre za pomembne projekte, s katerimi bodo lažje reševali izzive na slovenskih avtocestah, je ocenila Bratuškova. "Avtoceste bodo tako bolj pretočne in lažje prevozne, uporabniki pa bolj zadovoljni," je dejala v izjavi za medije po srečanju v Darsovem nadzornem centru v bližini Ljubljane. "Smo namreč v obdobju, ko se bodo začela zelo intenzivna dela na ljubljanskem obroču in v okolici, zato pričakujemo kar precej zastojev. Ravno s temi sistemi in drugimi ukrepi, ki jih imamo na voljo, bi radi čim bolj povečali pretočnost ali jo vsaj ohranili na obstoječi ravni," je povedal Ribič.
Dars je podpisal tudi pogodbo o sodelovanju z ljubljansko in mariborsko univerzo pri uvajanju pametnih sistemov upravljanja prometa. Kot enega takšnih je Ribič izpostavil zaznavanje gostote prometa prek optičnega omrežja ob avtocestah in prilagajanje omejitev hitrosti za zmanjševanje zastojev. Za dosego ciljev na tem področju pa je nujna tudi primerna vozniška kultura vsakega posameznika, je poudaril.
Predsednik uprave je med projekti, ki so v teku, izpostavil upravljanje hitrosti, zaznavanje prometa z optiko, umetno inteligenco na področju upravljanja prometa, kooperativne inteligentne transportne sisteme (C-ITS) in celovito obnovo nadzornega centra Ljubljana. "To je naš največji nadzorni center, od koder poteka vodenje ter upravljanje prometa in obveščanje o stanju in razmerah na avtocestnem ter državnem cestnem omrežju. Nadzorni center se bo z obnovo, ki je v teku, tehnološko posodobil do konca leta 2025," so dodali.
Kot so zapisali, so zaradi vse večje problematike zastojev in obremenitev avtocest pristopili k projektu dinamičnega upravljanja s hitrostmi. V prvem koraku so postavili periferno opremo na ljubljanskem obroču in vpadnicah. Opremili so 53 lokacij z novo ali obnovljeno spremenljivo prometno signalizacijo, mikrovalovnimi detektorji za štetje prometa in detektorji za izračun in spremljanje potovalnega časa. Trenutno poteka faza testiranja, v naslednji bo sistem mogoče upravljati ročno, sredi leta 2025 pa bo upravljanje avtomatizirano.
Na področju upravljanja prometa pa DARS tudi preizkuša algoritme strojnega učenja. Njihov cilj je izgradnja najbolj optimalnega sistema, te algoritme pa vključujejo tudi v reševanje problematike tovornega prometa, povezanega z Luko Koper.
Kot pomemben korak k zagotavljanju večje prometne varnosti na slovenskih avtocestah so ocenili tudi vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti. "Skupaj s Policijo smo določili štiri lokacije, uskladili projektno nalogo in uspešno pridobili izvajalca," so zapisali. V letu 2025 bo takšen sistem vzpostavljen na odseku štajerske avtoceste na območju trojanskih predorov proti Mariboru, na delu dolenjske avtoceste na območju višnjegorskega klanca proti Novemu mestu, na odseku gorenjske avtoceste med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice proti Kranju in pa na delu primorske avtoceste med priključkoma Logatec in Vrhnika proti Ljubljani.
"Glavni cilj vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti je umiriti hitrost na avtocesti na daljših razdaljah in s tem povečati varnost. Sistem bo meril povprečno hitrost vozila med vstopno točko A in izstopno točko B. Če bo višja od dovoljene, bo voznik kaznovan," so opisali.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.