Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa je npr. pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Svet ECB je od julija lani do letošnjega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.

Spomladi prva znižanja?

Če se je še do nedavnega veljalo mnenje, da bo svet ECB zdaj dlje časa, celo do konca naslednjega poletja, v prizadevanjih za vzdržno znižanje inflacije pustil obrestne mere nespremenjene, se v zadnjih dneh ob umirjanju inflacije krepijo ugibanja, da bi lahko že spomladi prišlo do prvih znižanj.

Svet ECB v izjavi po seji danes ni ponudil novih namigov, ki bi lahko šli v to smer. Predsednica ECB Christine Lagarde je medtem novinarjem po seji sveta dejala, da v boju z inflacijo "nikakor ne smemo popuščati" in da je pred denarno politiko "še nekaj dela". Obenem je zatrdila, da razprave o morebitnem znižanju obrestnih mer ni bilo. "Počakajmo torej," je dodala.

Svet ECB tako ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, na podlagi sedanje ocene pa meni, da so obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. "Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno," so tako znova navedli v osrednjem organu evrske denarne politike.

O ustrezni ravni in trajanju omejevalne denarne politike se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov. Izhajal bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v gospodarstvo. Lagardova je zatrdila, da bodo nekateri podatki pri odločanju pomembnejši od drugih. "Ko jih bomo zaznali, bo čas, da popustimo vajeti," je navedla.

Svet ECB je danes priznal, da se je inflacija v zadnjih mesecih znižala, a se bo v bližnji prihodnosti, kot je navedel, verjetno spet začasno narasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov iz sistema evrskih centralnih bank se bo inflacija v teku naslednjega leta nato predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala dvoodstotni ciljni ravni.

Za letos ECB v najnovejših napovedih pričakuje povprečno inflacijo pri 5,4 odstotka, v prihodnjem letu pri 2,7 odstotka, v 2025 in 2026 pa pri 2,1 in 1,9 odstotka. To v primerjavi z zadnjimi septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za letos in prihodnje leto. Septembra so strokovnjaki za letos napovedovali 5,6-odstotno inflacijo, za 2024 pa 3,2-odstotno.

V svetu ECB ugotavljajo tudi, da se je dodatno znižala osnovna inflacija, vendar pa domači cenovni pritiski ostajajo povišani, predvsem zaradi močne rasti stroškov dela. Strokovnjaki pričakujejo, da bo inflacija brez energentov in hrane letos v povprečju znašala pet odstotkov, prihodnje leto 2,7 odstotka, v letih zatem pa 2,3 in 2,1 odstotka.

Gospodarska rast bo medtem po novih napovedih ECB v bližnji prihodnosti umirjena, zatem pa naj bi gospodarstvo okrevalo. Strokovnjaki evrskih centralnih bank tako predvidevajo, da bo povprečna rast evrskega BDP v tem letu pri 0,6 odstotka, v prihodnjem letu 0,8 odstotka, v letih 2025 in 2026 pa 1,5 odstotka. Za letos in prihodnje leto to glede na septembrske napovedi pomeni znižanje za 0,1 oz. 0,2 odstotne točke.

Med tveganji za gospodarska rast po besedah Lagardove še vedno prevladujejo tista, ki bi jo lahko dodatno znižala. Poleg morebitnih bolj negativnih učinkov visokih obrestnih mer od pričakovanj so tu še geopolitična tveganja in morebitna šibkejša globalna gospodarska gibanja.

Če zadnje letošnje zasedanje sveta ECB ni postreglo s spremembami glede obrestnih mer, pa so se v Frankfurtu vendarle odločili za pospešitev normalizacije bilance ECB po obsežnih odkupih vrednostnih papirjev v času gospodarske in dolžniške krize v evrskem območju in nato še dodatno v času pandemije covida-19.

Če so nacionalne centralne banke v območju z evrom že julija prenehale reinvestirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP), ki ga je ECB sprožila v času nizke inflacije in povečane negotovosti po koncu evrske dolžniške krize, pa se bodo zdaj hitreje od dosedanjih napovedi začele umikati še iz posebnega programa PEPP, sprejetega v času pandemije.

Do zdaj je veljalo, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev vnovič investirati vsaj do konca leta 2024, zdaj pa velja, da jo bodo v prvi polovici prihodnjega leta reinvestirale v celoti, v drugi polovici leta pa nameravajo portfelj v povprečju zmanjševati za 7,5 milijarde evrov na mesec. Ponovno investiranje v okviru programa namerava svet ECB končati ob koncu 2024.

Federal Reserve ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je na zadnjem letošnjem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno, ki tako ostaja med 5,25 do 5,50 odstotka. Ob tem je za prihodnje leto nakazal možnost znižanja obrestne mere v treh korakih na 4,6 odstotka.