ZDA z načrtom nad finančno krizo

Celovit načrt ukrepov, ki ga pripravlja ameriška vlada s ciljem zaustaviti najhujšo finančno krizo v zadnjih desetletjih, bi lahko stal 500 milijard dolarjev, po ocenah nekaterih strokovnjakov pa celo bilijon dolarjev, je v petek na svoji spletni strani poročal časnik The New York Times.

Po pisanju časnika načrt, ki ga je administracija ameriškega predsednika Georgea W. Busha v petek zvečer poslala kongresu, med drugim zajema kupovanje premoženja ameriških finančnih institucij in najem zunanjih svetovalcev, ki bi delali za finančno ministrstvo in nadzirali izvajanje načrta.

Ameriški finančni minister Henry Paulson pa ne želi, da bi oblikovali novo vladno agencijo, ki bi skrbela za izvajanje načrta za izhod iz krize, na podlagi neimenovanih virov, vpletenih v pogovore, še piše časnik. Paulson in predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve - Fed) Ben Bernanke sta kongresu pretekli teden povedala, da se je ameriški finančni sistem nevarno približal zlomu. Zato je sprejem celovitega reševalnega načrta toliko pomembnejši.

Ameriški finančni sektor se je zamajal v ponedeljek zaradi stečaja ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaje banke Merrill Lynch in težav največje svetovne zavarovalnice AIG. V težave jih je spravila kriza na stanovanjskem oziroma posojilnem trgu.

Pristojni stečajni sodnik je danes odobril načrt, po katerem bo Lehman Brothers prodal svoje enote za investicijsko bančništvo in borzno trgovanje britanski banki Barclays. Po najnovejših ocenah vrednost posla, ki zadeva okoli 9000 Lehmanovih uslužbencev v ZDA, znaša 1,35 milijarde dolarjev.

Ohranitev delovnih mest

V Lehmanu so prepričani, da bodo s tem zagotovili ohranitev več tisoč delovnih mest. Po ocenah analitikov se je Barclays, po stečaju Lehmana edini interesent za nakup, za ta korak odločil, da pride do Lehmanovih uslužbencev in prisotnosti v Severni Ameriki, zato je širše odpuščanje manj verjetno.

Barclays bo z omenjenim nakupom prevzel 47,4 milijarde dolarjev premoženja, s katerim upravljajo kupljene Lehmanove enote, in 45,5 milijarde dolarjev obveznosti. Poleg tega bo prevzel še tri dodatne Lehmanove enote - Lehman Brothers Canada, Lehman Brothers Sudamerica s sedežem v Argentini, in Lehman Brothers Uruguay - ter dva centra za obdelavo podatkov v New Jerseyju.

Pozornosti je deležna tudi zavarovalnica AIG. Potem ko je Fed v torek temu zavarovalniškemu koncernu odobrila nujno potrebno posojilo v višini 85 milijard dolarjev in ga s tem v zadnjem trenutku rešila stečaja, je v petek časnik The Wall Street Journal pisal, da želijo nekateri delničarji zavarovalnice pomagati odplačati vladno posojilo in se tako izogniti izgubi večinskega deleža v AIG. Vlada naj bi v zameno za posojilo prevzela nadzor nad 80 odstotki zavarovalnice.

Prevzem AIG s strani države mora dobiti zeleno luč obstoječih delničarjev, ti pa bi radi zagotovili čim prejšnjo odplačilo posojila, tako da vladi ne bi bilo potrebno prevzeti večinskega deleža, piše časnik.

Padci na svetovnih borzah

Dogajanje v ZDA močno odmeva tudi drugod po svetu. Vodilne svetovne borze, pa tudi Ljubljanska borza, so od ponedeljka naprej beležile drastične padce, opomogle so si šele v petek, po novici, da ZDA pripravljajo načrt ukrepov za izhod iz krize.

Tako kot Fed, so tudi druge vodilne centralne banke na finančne trge poslale večmilijardne injekcije likvidnostnih sredstev, odločitvi ameriškega nadzornika trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commision - SEC), da začasno prepove t.i. prodaje na kratko (short-selling), pa so s podobnimi ukrepi sledili britanski, irski in v petek popoldne tudi nemški regulator trga vrednostnih papirjev. V Nemčiji so tovrstno trgovanje prepovedali za 11 finančnih podjetij.

Pri prodajah na kratko gre za to, da si vlagatelj na podlagi špekulacije, da se bodo delnice nekega podjetja pocenile, izposodi delnice tega podjetja, ponavadi od borznega posrednika, in jih takoj proda po tržni ceni. Ko oziroma če pride do padca vrednosti delnic tega podjetja, jih nato vlagatelj po nižji ceni znova kupi in vrne borznemu posredniku. Pri tem seveda obdrži razliko v ceni.

Tveganje je v tem, da lahko pride do dviga vrednosti delnic. V tem primeru mora vlagatelj, pogosto so to skladi tveganega kapitala, delnice kupiti nazaj po višji ceni, kar pomeni, da je izgubil nekaj svojega denarja. Tovrstno kovanje dobičkov na račun padanja tečajev po mnenju regulatorjev vleče navzdol vrednost delnic podjetij, ki so predmet tovrstnega trgovanja, predvsem gre za finančna podjetja.