ZDA z UI na globalni lov za elementi, nujnimi za zeleni prehod

Baterije za električna vozila, vetrne turbine in napredni oborožitveni sistemi ... Skupno jim je, da je za izdelavo potrebna ogromna količina surovin: kobalt, baker, litij, nikelj in redke zemlje. Težava za ZDA, ki želijo na tem področju prevladovati, pa je, da so Združene države Amerike že desetletja izven prve lige igralcev, ko gre za te surovine – zaradi vrste okoljskih, gospodarskih, zdravstvenih in političnih skrbi, zaradi česar je Washington postal vse bolj odvisen od dobavnih verig, v katerih prevladuje Kitajska. V zelo podobnem položaju je Evropa. 

Svetovna energetska tranzicija in zaskrbljenost glede energetske varnosti so ponovno podžgale ZDA v prizadevanjih za zmanjšanje te odvisnosti in zagotovitev novih dobavnih verig. Poleg zakona o zmanjševanju inflacije, kamor je aktualna ameriška administracija vključila ogromne subvencije za zagon domače rudarske industrije, se trudijo razviti tudi celovito strategijo, ko gre za kritične elemente, poroča Foreign Policy.

In pri tem naj bi zdaj pomagala umetna inteligenca.

"Mislim, da je uporaba umetne inteligence za pospeševanje hitrosti in zmanjšanje stroškov pri izboljšanju učinkovitosti raziskovanja trenutno v pilotni fazi," je povedala Gracelin Baskaran, direktorica projekta o varnosti kritičnih rudnin v Centru za strateške in mednarodne študije. 

Pritisk, da je treba na tem področju narediti odločne korake, se je še povečal, ko se je povečala politična volja za spremembe. Senatorja Marco Rubio in Mark Warner sta predlagala zakonodajo, namenjeno povečanju podpore ZDA domačim projektom na področju kritičnih surovin. Zakon bi drastično zvišal carine na uvoz ključnih kitajskih mineralnih izdelkov, vključno s 150-odstotno carino na izdelke, ki jih proizvajajo podjetja v kitajski lasti, in uvedel še višje carine na blago, proizvedeno na koncu verige. 

Cilj: vzpostaviti dobavno verigo, neodvisno od Pekinga. 

Toda domača industrija, ki jo je politika leta pomagala spravljati na kolena, danes nima kadrov, vrzeli v strokovnem znanju so ogromne, potem ko se je Zahod odpovedal "umazani industriji in rudarjenju". Zato torej takšna potreba po rešitvah UI. Pa tudi zato, ker se je v letih, ko Zahod ni posvečal pozornosti rudarski industriji, marsikaj spremenilo, nadaljuje FP. Simon Jowitt, ekonomski geolog z Univerze v Nevadi, pravi takole: "V zadnjih 20 letih smo bili priča eksploziji v količini podatkov, ki so na voljo tipičnemu raziskovalnemu projektu. Obstaja ogromno informacij, s katerimi se moramo ukvarjati."

In ko gre za analizo podatkov, je umetna inteligenca veliko bolj učinkovita kot skupina ljudi, pravijo poznavalci: "Umetna inteligenca ima potencial za omogočanje cenovno dostopne domače oskrbe s kritičnimi minerali in redkimi zemeljskimi elementi, ki so potrebni za podporo prehodu na čisto energijo. Tehnologija lahko med drugim ponudi vpogled v število, koncentracijo, vrsto, količino in vrednost mineralnih virov."

Lani je Pentagon napovedal načrte za program na osnovi umetne inteligence, ki bi določal tržne cene ključnih kritičnih mineralov in napovedal njihove zaloge. Prav tako so organizirali tekmovanja, ki se osredotočajo na to, kako lahko umetna inteligenca izboljša raziskave virov mineralov v ZDA. 

Kljub temu spodbujanje uporabe umetne inteligence v veliki meri vodil zasebni sektor, ne vlada, je dejal William Xu, raziskovalec na Stanfordu, ki se osredotoča na to, kako lahko tehnološke inovacije pomagajo zgraditi bolj prožne dobavne verige mineralov. 

Podjetje v ospredju je KoBold Metals, zagonsko podjetje iz Silicijeve doline, ki je sodeloval s Stanfordovim programom Mineral-X in ga podpirata tehnološka velikana Bill Gates in Jeff Bezos. Podjetje ima – glede na njihovo spletno stran – več kot 60 projektov na štirih celinah in je leta 2023 v raziskave in razvoj vložilo približno 100 milijonov dolarjev. Vse financiranje podjetja so zagotovili zasebni financerji, je za Foreign Policy povedal Josh Goldman, soustanovitelj podjetja.

"Edini način, da bomo dejansko imeli dovolj kritičnih mineralov, je, če bomo najboljši pri iskanju virov," meni. 

KoBold je morda najbolj prepoznaven po svojem projektu Mingomba v zambijskem Copperbeltu, znanem po bogastvu bakra in rudarstvu. Mingomba premore 247 milijonov ton rude s povprečno vsebnostjo 3,64 odstotka bakra, kar velja za visokokakovostno rudo. Odkrili so, da naj bi bila vsebnost bakrove rude celo do okoli pet odstotkov – in kritično vlogo pri vsem skupaj naj bi odigrala UI. 

Odkritje je bučno proslavil zambijski predsednik Hakainde Hichilema, ki je dejal, da bi to lahko bil kmalu eden od treh največjih rudnikov na svetu. 

Tudi rudarski velikan Rio Tinto, pri nas morda še najbolj znan zaradi sage s pridobivanjem litija v Srbiji, eksperimentira z UI. 

A nekateri niso prepričani, da je tehnologija že na dejansko uporabni stopnji. "Mislim, da še nismo na stopnji, ko si lahko umetna inteligenca, strojno učenje, pripisuje zasluge za kakršna koli odkritja ali kaj podobnega," je dejal Jowitt. "Mislim, da se bo zaenkrat uporabljala pri tem, da ljudem omogoči hitrejšo in temeljitejšo interpretacijo podatkov. Razumeti moramo omejitve uporabe."