Predstavniki ameriškega kongresa in uradniki Bele hiše so po sestanku s predsednikom Georgeom Bushem, povedali, da se je predsednik odločil uvesti povprečno 30-odstotne carine na uvoz jekla iz tujine, kar je manj od 40 odstotkov, kolikor je zahtevala domača jeklarska industrija, vendar kljub temu preveč, da bi se ZDA lahko izognile povračilnim ukrepom tujine.
Udeleženci sestanka v Beli hiši so Bushevo odločitev sprejeli kot kompromis med zahtevami domače jeklarske industrije in nasprotovanjem tujine skupaj z domačo industrijo, ki uporablja jeklo. Republikanski senator iz Pennsylvanije Rick Santorum je menil, da bi bilo 20 odstotkov premalo, 40 odstotkov pa preveč, zato je predsednik potegnil črto na sredini. Zadovoljen je bil tudi drugi republikanski senator iz Pennsylvanije Arlen Specter, ki je menil, da bodo 30 odstotne carine dale ameriški industriji možnost za prestrukturiranje.
Bush obenem ne sprejema zahteve jeklarske industrije, da bi vlada pokrila 10 milijard dolarjev pokojninskih in zdravstvenih stroškov za upokojene delavce v jeklarnah, ki so šle v stečaj. Predsednik bi se sicer strinjal z zaščito upokojencev v vseh podjetjih, ki so šla v stečaj, vendar ne samo jeklarskih, rešitev pa je prepustil kongresu. Podrobnosti odločitve o jeklu bo Bush še objavil, že sedaj pa je jasno, da bodo nekatere države, kot so Kanada, Mehika, Argentina, Tajska in Turčija izvzete. Nobene milosti pa ne bo za Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo, Ukrajino in Rusijo. Za zdaj še ni znano kaj bo z Brazilijo, ki grozi z blokado pogajanj o prostotrgovinskem območju celotne ameriške celine. Carine pa naj ne bi zajemale okrog 16 vrst jekla.
Pogajanja o carinah so potekala še v torek zjutraj, ko je Bush svojim strokovnjakom naročil naj dodelajo odločitev v skladu s pritiski posameznih lobijev. Zaradi zahtev ameriške avtomobilske industrije in drugih bodo posamezne vrste jekla in jeklenih izdelkov podvržene politiki kvot in ko bo uvoz določenega presegel zgornjo mejo bodo začele veljati carine.
EU napoveduje protiukrepe
Evropska komisija je danes napovedala, da bo Evropska unija zagotovo ukrepala, če bo Washington z uvedbo višjih carin omejil uvoz jekla v ZDA. Kakšni pa bodo njeni protiukrepi, tiskovni predstavnik komisije Johnatan Faull ni pojasnil, kajti sprejeti bodo šele po uradni odločitvi ameriškega predsednika Georgea Busha.
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi mu je poslal pismo v katerem je izrazil resno zaskrbljenost zaradi pričakovanih ameriških ukrepov in napovedal odziv unije, če do njih pride. EU ve, kako zahtevno je prestrukturiranje jeklarske industrije, saj ga je izpeljala tudi sama, a njeni trgi so ostali odprti. Omejitve v trgovanju niso rešitev, je še menil, in se zavzel, da svetovni jeklarski trg ostane odprt. Nasprotni ukrepi bi pomenili negativen signal tako za svetovnotrgovinska pogajanja kot tudi za proces širitve EU.
Tiskovni predstavnik komisije Johnatan Faull je sicer prepričan, da ne Evropski uniji niti ZDA zaostritev odnosov in trgovinska vojna nista v interesu ter da bosta strani storili vse, da do takšnega razvoja dogodkov ne pride.
Naši jeklarji še čakajo na uradno objavo ukrepov
V ravenskem Metalu in Acroniju Jesenice bodo ukrepe ZDA za omejitev uvoza jekla in izdelkov iz jekla na domači trg lahko komentirali, ko bodo uradno objavljeni. Kot sta povedala direktor Acronija Jesenice Vasilij Prešern in direktor Metala Ravne Peter Prikeržnik, jih je novica presenetila, po preverjanju na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, pa so ugotovili, da uradna odločitev še ni bila objavljena, zato je prezgodaj ugibati ali bo prizadele tudi slovenske izvoznike. Obstajajo možnosti, da bi lahko bila Slovenija izključena iz ukrepov.
Bush naj bi predlagal, da ukrepi naj ne bi veljali za države v razvoju, katerih delež v celotnem uvozu jekla v ZDA ne presega tri odstotke."V kolikor bi tak predlog obveljal, bi lahko bila izvzeta tudi Slovenija," je dejal Prikeržnik. Prešern pa je pojasnil, da so ZDA lani uvozile 29,9 milijona ton jekla in izdelkov iz jekla, slovenski izvoz omenjenih izdelkov v ZDA pa je lani znašal 5000 ton.
Po Prešernovih besedah ZDA omenjene ukrepe med drugim opravičujejo z dejstvom, da se je proizvodnja jekla in izdelkov iz jekla lani v ZDA zmanjšala za 8,8 odstotka na 99,5 milijona ton, izkoriščenost zmogljivosti ameriških jeklarn pa se je s 84,4 odstotka leta 2000, lani zmanjšala na 75,6 odstotka. Poleg tega je v zadnjih štirih letih objavilo stečaj kar 31 ameriških jeklarskih podjetij.
Prvi mož Acronija sicer poudarja, da jih morebitna uvedba omenjenih carin tudi za slovenske izdelke ne bi močno prizadela, saj so lani na ameriški trg izvozili le simbolično količino jekla in izdelkov iz jekla (273 ton). Večje težave pa bi ukrepi povzročili ravenskemu Metalu, ki je lani na ameriškem trgu prodal kar 11 odstotkov celotne proizvodnje, za letos pa so v ravenski železarni načrtovali približno 30-odstotno povečanje prodaje v ZDA.
