Ameriške carine na jeklo in aluminij bodo imele neposredne učinke na slovenska Sij in Impol

ZDA v pogovorih z EU po besedah ameriškega ministra za trgovino Wilburja Rossa ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal v nadaljnje izvzetje iz ukrepa. Ugotavljajo tudi, da pogajanja s Kanado in Mehiko glede revizije sporazuma Nafta trajajo "dlje, kot smo upali", in ker ni točnega datuma o njihovem zaključku, bodo ZDA v ukrep vključile tudi ti dve državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je marca napovedal dvig carin na 25 odstotkov na uvoz jekla in 10 odstotkov na uvoz aluminija, kot razlog pa navedel nepoštene prakse držav izvoznic teh kovin, ki ogrožajo ameriško industrijo in nacionalno varnost. Unijo je nato iz carin začasno izvzel, a le do začetka maja, nato je izvzetje podaljšal še za mesec dni. Preden so carine stopile v veljavo, je Trump odobril začasne izjeme še za Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo.

Juncker že napovedal protiukrepe

Nemška kanclerka Angela Merkel je zagotovila, da se bodo članice EU na višje ameriške carine na jeklo in aluminij odzvale "odločno in složno". Ponovila je, da želi biti EU izvzeta iz ukrepa, ki se ne sklada s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je poudaril, da je danes slab dan za svetovno trgovino. "EU se bo takoj odzvala s protiukrepi, enostranski ukrepi so popolnoma nesprejemljivi," je dodal.

Poteza ZDA ga skrbi. Ponovil je prepričanje unije, da so te enostranske ameriške carine neupravičene in v nasprotju s pravili WTO. "To je goli protekcionizem," je ocenil. Spomnil je, da si je EU v minulih mesecih prizadevala v pogovorih z ZDA nasloviti problem presežnih zmogljivosti v jeklarskem sektorju, ki je temeljna težava. "EU ni vir tega problema, temveč jo enako prizadene," je izpostavil. Spomnil je tudi, da je EU večkrat izrazila pripravljenost na pogovore o različnih vidikih trgovinskega odnosa z ZDA. V Sofiji so na primer voditelji ZDA pod pogojem stalnega in brezpogojnega izvzetja ponudili pogovore o carinah na avtomobile in o reformi WTO.

Po današnji odločitvi ZDA EU nima druge izbire, kot da se pritoži pri WTO ter uvede dodatne carine na uvoz številnih proizvodov iz ZDA, je pojasnil Juncker. "Branili bomo interese unije, v popolni skladnosti z mednarodnim trgovinskim pravom," je zatrdil.

EU bo v petek sprožila postopek proti ZDA pred WTO, v nekaj urah pa bo po Junckerjevih navedbah napovedala tudi izravnalne ukrepe, ki vključujejo uvedbo novih uvoznih carin na nekatere ameriške proizvode. Ti bodo sorazmerni škodi, ki jo bo utrpela EU. EU je o morebitnih izravnalnih ukrepih WTO obvestila 18. maja. V skladu s pravili organizacije jih lahko sproži 30 dni pozneje. Komisija bo zdaj usklajeno s članicami sprejela uradno odločitev, so pojasnili v Bruslju.

Unija pripravlja še eno vrsto protiukrepov - za zaščito pred porastom jekla in aluminija na evropskem trgu, ki bi bil posledica preusmeritve izvoza iz drugih držav zaradi uvoznih carin ZDA.

Proti koncu marca je sprožila preiskavo stanja v jeklarskem sektorju, ki je korak k uvedbi zaščitnih ukrepov. V skladu s postopki ima komisija po uvedbi te preiskave devet mesecev za odločitev, ali so zaščitni ukrepi potrebni. Lahko pa odločitev sprejme tudi prej, če se v preiskavi pokaže potrebo po hitrem ukrepanju.

Vzpostavila je tudi sistem spremljanja uvoza aluminija, da bo pripravljena, če bo ukrepanje potrebno v tem sektorju.

Povračilne ukrepe je že napovedala tudi Mehika.

V Sloveniji neposredni učinki za Sij in Impol

Carine na jeklo in aluminij bodo v Sloveniji neposredno prizadele skupino Sij in bistriški Impol, ki oba izvažata v ZDA.

V Siju so sicer na ameriškem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalurškem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo.

Že ob Trumpovi napovedi pred tremi meseci so se v Siju odzvali z oblikovanjem projektne skupine strokovnjakov, ki je izvajala različne aktivnosti, da bi morebitna uvedba carin čim manj vplivala na uspešnost poslovanja skupine. Obenem so se skupaj s predstavniki slovenskih oblasti zavzemali za trajno izvzetje EU iz ukrepa.

"Medtem ko čakamo na uradno potrditev ukrepov in podrobnejše informacije o njihovem obsegu, pripravljamo scenarije za obvladovanje potencialnih tveganj," so takrat med drugim pojasnili. V letnem poročilu za lani so nato navedli, da izvajajo trženjske aktivnosti na drugih trgih za nadomestitev potencialnega izpada prodajnih količin v ZDA. Kot specializiran nišni igralec naj bi ga nadomestili tudi s pospeševanjem prodaje na trgih, kjer so že uveljavljen dobavitelj.

"Poleg tega v skupini Sij veliko vlagamo v razvoj novih vrst jekla, ki imajo zaradi izjemnih lastnosti veliko dodano vrednost. S tem dosegamo tudi višje cene, ki ublažijo negativne posledice," so dodali marca.

Bistriški Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar predstavlja nekaj več kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statističnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameriškem trgu prisoten že od 90. let prejšnjega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Južne Amerike. "Naš interes je, da ta trg razvijamo tudi v prihodnje, vendar pa izpad prodaje za nas ne bi bil poguben," so ocenili marca in dodali, da so kot izvozno naravnano podjetje kljub vsemu odvisni od svetovnih gospodarskih razmer.

Za Štore Steel ZDA ne predstavljajo pomembnejšega trga, Talum tja sploh ne izvaža. Prav vsi pa bi lahko čutili posredne učinke ameriškega ukrepa. Napovedani evropski protiukrepi bi lahko namreč zanetili resnejši trgovinski spor, če ne celo trgovinske vojne. Drugo tveganje pa je, da bodo proizvajalci iz tretjih držav poskušali jeklo, ki ga ne bodo prodali na ameriškem trgu, prodati v EU. Kot so marca pojasnili v Štore Steel, gre za 36 milijonov ton potencialne presežne proizvodnje jekla.