Med 18 državami, za katere veljajo nove carine, sta denimo tudi Hrvaška in Srbija; za prvo so določene 3,19-odstotne, za drugo pa od 11,67-odstotne do 25,84-odstotne uvozne dajatve. Za del aluminija iz Nemčije so določene najvišje carine v višini 242,80 odstotka, za del brazilskega aluminija pa 137,06-odstotne, razkriva tabela.
Podatki urada kažejo še, da je Slovenija leta 2019 v ZDA izvozila 11.229 ton aluminija, na katerega se nanašajo carine v vrednosti 35,25 milijona dolarjev (približno 29,19 milijona evrov).
"Posredno se učinkom verjetno ne bomo mogli izogniti, saj večino naših izdelkov prodamo evropskim kupcem, ki izvažajo tudi v ZDA," so zapisali v kidričevskem proizvajalcu aluminija.
Za evropsko gospodarstvo tovrstni ukrepi po njihovih navedbah pomenijo povečano tveganje za spremembo cene aluminija na borzi ter posledično tudi cene drugih surovin in izdelkov, povezanih z aluminijem. "Vsekakor pa ukrep za svetovno gospodarstvo in trgovino ni dober, saj se nahajamo v primežu pandemije koronavirusa, uvajanje novih carin pa predstavlja nevarnost trgovinskih vojn in posledično poglabljanja recesije," so dodali.
O novih carinah na aluminij je ameriško trgovinsko ministrstvo odločalo od lani, postopek je začelo pod administracijo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Primer se je osredotočal na valjane izdelke, ki se uporabljajo v gradbeništvu, transportni industriji ali denimo za proizvodnjo obcestnih znakov, navaja tiskovna agencija Reuters.
Po njenih navedbah bodo te carine dodatno obračunane ob 10-odstotnih, ki jih je Trump že uvedel na večino uvoza aluminija v ZDA.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.