Bruseljski uradniki so vse bolj ogorčeni nad podjetji, ki zahtevajo več in več državnih subvencij in grozijo, da bodo, če jih ne dobijo, zapustila Evropo in se preselila v Ameriko.
"Včasih se resnično sprašujemo, ali so to upravičeni pomisleki ali podjetja samo izkoriščajo situacijo in preverjajo, kako daleč lahko gredo," je za Politico dejal eden od uradnikov.
Zeleni prehod se tako vse bolj spreminja v veliko težavo. Ne le, da vse kaže, da ne bo tako zelen, kot je sprva kazalo, saj številnih ključnih elementov za nove tehnologije v Evropi ni, kjer so, pa jih pridobivajo na način, ki je sporen za okolje, in v pogojih, kjer se ne spoštuje pravic delavcev – vse večja težava postaja tudi finančni vidik.
EU je računala, da bo z velikimi vložki pognala tudi naložbeni razcvet ter ustvarila delovna mesta, a načrti vse bolj polzijo iz rok, še posebej po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden, ki je rad kritiziral predhodnika Donalda Trumpa zaradi politike "najprej Amerika", uvedel obsežen sveženj državnih subvencij v skladu z zakonom o zmanjševanju inflacije (IRA), da bi mnoge velike evropske industrijske akterje – kot sta VW in dobavitelj baterij Northvolt – premamil, da bi razmislili o selitvi v ZDA.
EU je zaradi tega sprva negodovala, nato so, da bi pomirili javnost, v Bruslju trdili, da se še pogajajo in ni še nič izgubljenega, zdaj pa je jasno, da so se uresničili strahovi kritikov.
Da bi zadržala predvidene investicije, se sredi strahov, da se evropska industrija sooča z eksistencialnim zatonom, bruseljski boj proti Bidnovim reformam osredotoča na več manevrskega prostora za države EU, da za svoja gospodarstva namenijo več državne pomoči. Na svoj del kolača pri tem računa tudi Kitajska, ki že prevladuje v dobavnih verigah zelene tehnologije.
"Seveda so te grožnje del strategije lobiranja," je za Politico dejal neimenovani lobist.
Na kocki pa ni samo prihodnja sposobnost preživetja evropske proizvodnje, ampak sama temeljna načela ekonomije prostega trga, na katerih je bila zgrajena EU. Tveganje je, da se na tej poti zapravijo ogromne količine davkoplačevalskega denarja.
A Bruselj ima malo manevrskega prostora. Od svojih načrtov ne želi odstopiti, konkurenca pa pritiska. Naslednji teden bodo tako voditelji EU razpravljali o tem, kako narediti evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno. Velik del načrta je izgradnja zmogljivosti za industrije prihodnosti, kot so električni avtomobili, baterije ...
To pa pomeni, da je zdaj idealen čas, da podjetja povečajo svoje zahteve po bolj sebi prilagojeni evropski zakonodaji in več državnih subvencijah. Multinacionalke namreč grozijo, da bodo svojo tovarno avtomobilov ali baterij in še česa preselile drugam ali vsaj odložile končne investicijske odločitve, kar bo EU stalo delovnih mest, davkov in svetovne gospodarske teže.
Med takšnimi podjetji je, poroča Politico, Intel, medtem ko je Tesla nedavno napovedala odmik od evropske strategije, da bi izkoristila subvencije ZDA. In to kljub dejstvu, da je bil izvršni direktor Elon Musk, ko je pred leti iskal pravo lokacijo za Teslino evropsko tako imenovano gigatovarno, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji deležen obravnave na rdeči preprogi in velikih obljub o subvencijah. Tudi Volvo preučuje ponudbo ZDA, čeprav trdijo, da Evropa za družbo ostaja pomembna.
Igro za evropski denar igrajo tudi kitajska podjetja, ki po evropski avtomobilski branži iščejo kadre, ki bi jim pomagali do "dobrega posla".
EU sicer meni, da na nove izzive odgovarja z nizom obsežnih političnih sprememb in se odmika od svojega desetletja trajajočega liberalnega gospodarskega pristopa. Bruselj je med drugim predstavil načrte za nadaljnjo sprostitev pravila o krizni državni pomoči, vključno z novimi pravili o subvencijah za vrsto strateško pomembnih tehnologij. Menijo, da je bistveno, da lahko države EU ponudijo enako raven podpore podjetjem, kot bi jo ta podjetja lahko dobila v tujini.
"Zdi se, da je zakon o zniževanju inflacije naredil natanko tisto, česar so se vsi bali – sprožil je tekmo za subvencije," je dejal David Kleimann, strokovnjak za trgovino pri Brueglu.
Vse skupaj je označil za "psihološko igro", kjer lahko zdaj velika podjetja EU in ZDA ščuvajo eno proti drugi. Izpostavil je grožnjo nemškega proizvajalca avtomobilov Volkswagen, da "počaka" na odgovor EU na zakon IRA, preden se odloči za lokacijo načrtovane tovarne baterij.
Družba je napovedala tovarne baterij v Salzgitterju v Nemčiji in Valencii v Španiji, a zdaj pravi, da so pogoji zakona IRA tako privlačni, da Evropa tvega, da bo izgubila tekmo za milijarde naložb, o katerih se bo odločalo v prihodnjih mesecih in letih.
Kritiki pa opozarjajo, da je treba biti previden, saj bi lahko rahljanje nadzora subvencij v bloku ogrozilo harmonijo notranjega trga.
Geert Bourgeois, evropski poslanec iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), je opozoril, da bo sprostitev omejitev subvencij povzročila novo denarno tekmo v sami EU. "To je napačna razporeditev javnih sredstev in škoduje zaposlovanju in potrošnikom v manjših državah članicah," je dejal.
Holger Görg iz Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo pa je za Politico opozoril, da razmetavanje s subvencijami ne bo spremenilo dolgoročnih naložbenih odločitev. Kar pomeni, da "v bistvu dajete več denarja podjetjem, ki že poslujejo zelo dobro. Kar zadeva vladne cilje, to verjetno res ni tisto, kar želite storiti s svojim denarjem".
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.