Anketa ameriškega nacionalnega združenja za poslovno ekonomijo je pokazala, da po ocenah 195 anketiranih ekonomistov, visoke cene energentov in inflacija predstavljajo največjo grožnjo ameriškemu gospodarstvu za terorizmom. Možnost, da bi črno zlato v prihodnjem desetletju nadomestil kak drug energent, je po mnenju ekonomistov zelo majhno.
Na tretje mesto lestvice največjih gospodarskih groženj so ekonomisti postavili inflacijske pritiske. Pri tem so odločitev Zveznih rezerv, da v prihodnje ne bo povečevala obrestnih mer, ocenili mešano. Nadaljnji dvig obrestnih mer si želi 29 odstotkov anketiranih, za nasprotni ukrep se je zavzelo 17 odstotkov anketirancev, dobra polovica vprašanih pa meni, da je potrebno trenutno raven obrestnih mer ohraniti nespremenjeno. Ta od 8. avgusta letos znaša 5,25 odstotka.
Sicer pa so trenutno bolj kot odločitve ameriške zvezne banke v ospredju nesoglasja med Zahodom in Iranom v povezavi s spornim programom bogatenja urana, ki bi po mnenju energetskih analitikov lahko povzročila drastično zvišanje naftnih cen. Na 100 dolarjev za sod oziroma na raven iz obdobja med obema naftnima šokoma v sedemdesetih letih.
Medtem ko iranske oblasti ostro zavračajo namigovanja, da pod pretvezo omenjenega programa dejansko razvijajo jedrsko orožje, pa ZDA že grozijo z vzpostavitvijo "resnih sankcij", če se Iran ne bi uklonil zahtevam resolucije Varnostnega sveta ZN in popolnoma zaustavil spornih jedrskih aktivnosti. Vzpostavitev sankcij bi po ocenah analitikov lahko prekinila dobavo iranske nafte, kar bi lahko ogrozilo stabilnost naftnih trgov. Iran je namreč s štirimi milijoni sodov dnevno načrpane nafte, od katerih je 2,7 milijona sodov namenjenih za izvoz, četrti največji proizvajalec nafte na svetu.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.