Zbornice, občine in Ajpes za večjo plačilno disciplino

Podpisniki so ob podpisu izjave izrazili upanje, da bo izjava pripomogla k spreminjanju trenutne negativne poslovne prakse. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je pred podpisom izjave poudaril, da današnje dejanje morebiti ne izgleda tako veliko. Vendar pa upa, da z njim "odpiramo v Sloveniji nov list in novo poglavje pri oblikovanju bolj konkurenčnega, transparentnega in bolj urejenega sistema".

Kot je poudaril Milič, je široko razširjena plačilna nedisciplina v Sloveniji med drugim rezultat "določenega poslovnega modela, ki smo ga dopustili tudi s premalo izostrenim občutkom za to, kaj se dogaja". Izrazil je še prepričanje, da s podpisom izjave in nekaterimi drugimi ukrepi v Sloveniji lahko začnemo graditi novo poslovno kulturo.

Izjavo, katere podpisniki so GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), podpirata tudi ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za finance.

Gospodarski minister Matej Lahovnik je ob tem poudaril, da v vladi to iniciativo zelo pozdravljajo. Izpostavil je pomen večstranskega pobotanja medsebojnih obveznosti, ki ga zagotavlja Ajpes in je ena od obljub podpisnikov izjave. "Ti sistemi delujejo, podjetja pa jih še vedno premalo uporabljajo," je poudaril Lahovnik. Sistem, ki ga ima Ajpes, je na voljo, ga pa seveda morajo gospodarske družbe uporabiti, je še izpostavil.

V danes podpisani izjavi so namreč podpisniki med drugim obljubili, da bodo svoje člane seznanjali z možnostmi poravnave medsebojnih obveznosti z večstranskim pobotanjem ter jih obveščali o sodelovanju v enkrat mesečno organiziranem večstranskem pobotanju, ki ga bo zagotavljal Ajpes s svojo storitvijo ePobot.

Kot je poudarila direktorica Ajpesa Romana Logar, v ePobotu Ajpes lahko sodelujejo tako gospodarske družbe in samostojni podjetniki kot tudi proračunski uporabniki. V letu 2009 je naročnikom po tej poti uspelo pobotati 163,6 milijona evrov medsebojnih obveznosti, povprečno pa udeleženci pobotajo 13,1 odstotka zneskov obveznosti, ki dejansko sodelujejo v pobotu.

Najpogosteje se v pobot vključujejo srednja in velika podjetja, nekoliko redkeje mala, zelo redko pa mikro podjetja, kažejo podatki. Z udeležbo večine podjetij pa bi po navedbah Ajpesa lahko pobotali najmanj 20 odstotkov prijavljenih obveznosti, kar pomeni 810 milijonov evrov. Ajpes sicer za svojo storitev zaračunava provizijo v višini enega promila od dejansko pobotanega zneska obveznosti.

V želji po pomoči podjetjem so sicer na GZS odprli tudi spletne strani likviden.si, na katerih podjetjem nudijo informacije v zvezi z načini in postopki učinkovite izterjave, o prisilni izvršbi, večstranskem pobotu, prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave in stečaja.