Med drugim zbornica ne bo več skrbela za pospeševanje izvoza, kar je ena njenih najpomembnejših nalog. Predlagane spremembe namreč ukinjajo zbornico na nacionalni ravni in predvidevajo ustanovitev več manjših. Temu pri zbornici nasprotujejo, saj zdaj na primer precej pomagajo tudi podjetjem, ki vstopajo na tuje trge. “GZS je kot predstavnik slovenskega gospodarstva odigrala izjemno pomembno vlogo, saj so nam bila zaradi nje odprta mnoga vrata,” pravi Zlatko Jenko iz Ilirike. “Če nisi prijatelj, tam ne moreš poslovati. Prijatelje pa dobiš samo prek povezav, ki so že postavljene. Gre za mreže in povezave GZS in GZ Kitajske, ki je izredno razvejana,” dodaja Robi Hudournik iz podjetja Esotech.
Predlog zakona tudi predvideva, da članstvo v GZS ne bo več obvezno, zaradi česar so na zbornici prepričani, da zakon ukinja njeno delovanje. Na očitke nekaterih, predvsem manjših podjetnikov, da morajo plačevati članarino, v zameno pa ne dobijo nič, pa na zbornici odgovarjajo. “To je podobno kot zdravstveni sistem, kjer lahko celo življenje ne zbolite, pa plačujete zelo velike zneske,” pravi podpredsednik GZS Cveto Stantič in dodaja: “Če dobimo, dobimo vsi. Plačamo vsi, dobimo vsi. To pa ne pomeni, da je učinkovitost zbornice idealna, da ne bi mogli tega boljše opravljati in da niso potrebne spremembe in prilagoditev.”
Razburil pa jih je podatek gospodarskega ministrstva, da je na zbornici 400 zaposlenih. Odgovarjajo, da je podatek star 10 let in da jih je zdaj le še 250. Ker 70 odstotkov proračuna zbornice predstavljajo obvezne članarine, več kot polovico vseh prihodkov pa porabijo za plače zaposlenih, se postavlja vprašanje, ali bodo morali število zaposlenih zmanjšati. “Če bo ta zakon sprejet, je treba pripraviti popolnoma nov koncept zbornice, ne gre le za število ljudi,” pravi Stantič. K temu pa podjetniki še dodajajo, da polovica od 64 tisoč podjetij članarine tako ali tako že zdaj ne plačuje.
