Prizivno sodišče v Trstu je zavrnilo tožbeni zahtevek petih varčevalcev Ljubljanske banke, glavne podružnice Zagreb, ki ga je decembra 2002 zoper Ljubljansko banko, Novo Ljubljansko banko (NLB) in tržaško podružnico NLB vložil Božidar Vukasović. To je danes sporočil predsednik uprave LB Borut Ožura.
Vukasović je v omenjeni tožbi najprej zahteval pripoznavo petih sodnih odločb - ene izrečene v Sloveniji, štirih pa na Hrvaškem -, s katerimi so sodišča v preteklosti obsodila NLB. Kot je v sporočilu za javnost pojasnil Ožura, so v postopku tožniki ponovno navajali, da je NLB naslednica LB in da podružnica NLB v Trstu pripada LB, sodišče v Trstu pa tej utemeljitvi ni sledilo. Morebitna nasprotna odločitev sodišča bi bila sicer lahko podlaga za izvršbo zoper premoženje, ki ga ima podružnica NLB v Trstu.
Sodišče je tako tožbo Vukasovića zavrnilo že drugič - prvi sodni spor je izgubil marca 2002. Vukasović in drugi hrvaški varčevalci pa imajo poleg tega v Trstu vloženo še eno tožbo, in sicer na tamkajšnjem občinskem sodišču, kjer naj bi se sodni postopek nadaljeval 1. junija letos.
Slovenska stran v tovrstnih sodnih procesih že ves čas argumentira, da je državni zbor julija 1994 sprejel ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Te so ostale v "stari" Ljubljanski banki. NLB torej ni pravna naslednica pogodbenih razmerij LB, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.
Minuli teden so sicer hrvaški varčevalci LB dosegli pomembno sodno odločitev na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. To je namreč razsodilo, da je pristojno za odločanje o tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB proti Sloveniji. Po mnenju sodišča njihovih pritožb namreč ni mogoče zavreči kot očitno neutemeljenih, kar je sicer trdila Slovenija. Tako bo sodišče lahko začelo obravnavo posameznih tožb.
