Zaslišali tri priče

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v 83 gospodarskih družbah, je zaslišala nekdanja prva moža KAD Antona Kožarja in Boruta Jamnika ter sedanjega predsednika skupščine KAD Gregorja Gomiščka. Komisijo so zanimali način in kriteriji prodaje deležev, sodelovanje med upravo, nadzornim svetom in skupščino KAD ter morebitni poskusi političnega vplivanja na odločitve o prodajah deležev.

Prvi je pred komisijo pričal Kožar, ki je bil v vodstvu KAD dvakrat - med junijem 1997 in koncem decembra 1999 je kot direktor vodil tedanji Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med decembrom 2000 in januarjem 2001 pa je bil namestnik predsednika uprave KAD.

Kot je povedal, se je v njegovem času o vsaki prodaji deležev odločalo na podlagi razprave v notranjem naložbenem odboru. Ker so bile knjigovodske oziroma tržne vrednosti delnic takrat nezanesljiv pokazatelj vrednosti, računovodski izkazi pa niso vedno izkazovali pravega stanja, so kot kriterij upoštevali ciljno uspešnost portfelja prek izračunov finančnega stanja.

Ponudbe je KAD dobival predvsem s strani pidov, zelo malo podjetij pa je bilo prodanih fizičnim osebam. Kot je še dodal, je deleže kupoval tudi management podjetij, in čeprav v KAD tega niso favorizirali, se je mnogokrat izkazalo za najboljšo rešitev. Na vprašanje Srečka Prijatelja (SNS), ali so preverjali izvor kapitala, pa je Kožar poudaril, da so za to pristojne druge institucije, sicer pa so plačila vedno potekala prek transakcijskih računov.

V času njegovega vodenja je KAD s predsedniki uprav družb sklepal nejavne zaveze, v katerih so se uprave zavezale k določeni donosnosti, ki so jo tudi dosegle, v zameno pa se KAD ni vmešaval v njihovo poslovanje, prav tako deležev ni prodal brez predhodnega obvestila, je še pojasnil Kožar. Kot je izpostavil, se je zavzemal za to, da se uprav ni zamenjevalo.

Na vprašanje Kristijana Janca (SLS) je pojasnil, da je bila komunikacija z nadzornim svetom in skupščino normalna, kar pa ne pomeni, da je bila prijateljska. Glede morebitnega vpliva politike na odločitve o posameznih prodajah, pa je poudaril, da v lobiranju ni pravil. Kot je dejal, je spreten politik tak, ki njega osebno nikoli ni poklical, in dodal, da so v Sloveniji tudi spretni politiki. Na izrecno vprašanje predsednice komisije Polonce Dobrajc (SDS), ali ga je v zvezi s konkretno prodajo poklical kateri od ministrov, predsednik vlade ali predsednik države, pa je odvrnil, da se ne spomni.

Borut Jamnik - v KAD je prišel leta 1998, od januarja 2001 do junija 2003 je bil namestnik predsednika uprave, od novembra 2003 do marca 2005 pa predsednik uprave KAD - je na enako vprašanje odgovoril, da poskusov političnega vplivanja na posamezne transakcije ni občutil.

Na vprašanje Prijatelja, ki ga je zanimalo, ali so se v KAD ukvarjali s tem, da je neposredno pred prodajami prihajalo do znižanja vrednosti v računovodskih izkazih, odgovoril, da so vselej po najboljših možnostih analizirali vse informacije. Ob tem so se zavedali, da računovodski izkazi ne odražajo vsega ter imeli pred očmi interes druge strani, da zniža vrednost. V KAD so zaradi tega večkrat sprožili izredne revizije, je dodal.

Kot je pojasnil Jamnik, je KAD v začetnem obdobju zbiral ponudbe na finančnem trgu, ki pa takrat še ni bil urejen. Pozneje se je največkrat odločal za tenderje, bodisi javne ali nejavne. Fizičnim osebam je bilo po njegovih besedah prodan zanemarljiv delež, šlo pa je zlasti za manjša podjetja.

Gregor Gomišček, od decembra 2004 predsednik skupščine KAD, je pojasnil, da skupščina na vsakodnevno poslovno politiko KAD nima vpliva, saj o prodajah do določene vrednosti odloča uprava sama, nad vrednostjo pa posle odobri nadzorni svet. Se pa kot predsednik skupščine srečuje s predsednico nadzornega sveta in predsednikom uprave.

Na vprašanje Franca Žnidaršiča (DeSUS), ali je bila po njegovem mnenju odločitev o prodaji Mercatorja politična ali poslovna, je Gomišček odvrnil, da mora to vprašati upravo in nadzorni svet. Kot predsednik organa, ki je imenoval upravo, pa je dodal, da ji upravi zaupa in meni, da je sposobna. Iz tega je po njegovih besedah tudi jasno, kakšen je njegov odgovor na vprašanje.

Pred komisijo, ki je začela delovati 16. januarja, so doslej že pričali predsednik uprave KAD Tomaž Toplak, nekdanji predsednik uprave KAD Jože Lenič, direktor SOD Marko Pogačnik, nekdanji direktor SOD Igor Kušar, nekdanji direktor SOD in ATVP Marko Prijatelj, sedanji direktor ATVP Neven Borak, nekdanji direktor ATVP Jovan Lukovac, Kaja Špiler iz nekdanjega vodstva SOD ter nekdanji član nadzornega sveta KAD Alfred Killer.