Gospodarstvo

Zasedanje ECB: v pričakovanju znižanja obrestnih mer

Ljubjana, 17. 10. 2024 09.39 | Posodobljeno pred 24 minutami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, N.Š.
Komentarji
1

Svet Evropske centralne banke (ECB), ki tokrat zaseda na Brdu pri Kranju, bo po pričakovanjih trgov zelo verjetno vnovič znižal obrestne mere za evrsko območje. Če se bodo pričakovanja uresničila, bo to drugo zaporedno znižanje in tretji rez po junijskem obratu v denarni politiki.

Bankovci
Bankovci FOTO: Bobo

Junija so varuhi evra prvič zarezali v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in s tem začeli spreminjati smer denarne politike, ki jo je ECB začela zaostrovati pred več kot dvema letoma. Osrednji organ evrske denarne politike je namreč s ciljem znižanja visoke inflacije med julijem 2022 in oktobrom 2023 v rekordnem nizu desetkrat zapored dvignil obrestne mere in jih nato še okoli osem mesecev ohranjal nespremenjene.

Na zadnjem zasedanju sveta ECB je nato junijskemu znižanju sledilo še eno, pri tem pa je ECB tudi nekoliko spremenila pristop, saj je po novem referenčna obrestna mera depozitna, torej tista, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom. Ta je po dveh znižanjih trenutno pri 3,5 odstotka, še bolj pa so nazadovale ostale osrednje obrestne mere, katerih višino svet zdaj prilagaja referenčni.

Trgi pričakujejo, da bo že na tokratnem zasedanju, ko člane izvršnega odbora ECB in guvernerje nacionalnih centralnih bank evrskih držav na Brdu pri Kranju gosti Banka Slovenije, sledilo novo znižanje referenčne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. V prid takšnemu scenariju govori tudi več zadnjih izjav iz vrst sveta ECB.

Še vedno sicer obstaja možnost, da bo nov rez sledil šele decembra, ko bo imel svet ECB na mizi tudi najnovejše napovedi gospodarske rasti in inflacije za evrsko območje, a vseeno prevladuje ocena, da bodo nosilci evrske denarne politike skušali delovati preventivno, še posebej v luči trenutno ne ravno spodbudnih razmer v evrskem gospodarstvu.

Podatki o inflaciji medtem novo znižanje omogočajo. Letna inflacija v evrskem območju je septembra po prvi oceni nazadovala na 1,8 odstotka in s tem prvič po juniju 2021 zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj ECB. Za centralne bančnike še bolj merodajna osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, ki je nekoliko višja pri 2,7 odstotka. Napovedi ECB sicer govorijo o tem, da se bo inflacija proti koncu leta in v začetku 2025 spet nekoliko dvignila, nato pa bolj vzdržno začela padati proti koncu leta in v 2026.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

scipio
17. 10. 2024 10.05
Obresti dol, Au gor, tako enostavno se zdi. Pa ni.