Gospodarstvo ni na poti v recesijo: obrestno mero znižali za 0,25 odstotne točke

Kot je dejala predsednica ECB Christine Lagarde, so se za znižanje obrestne mere soglasno odločili na podlagi podatkov. 

Razložila je, da odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. 

"Prejeti podatki o inflaciji kažejo, da je proces njenega nižanja na dobri poti. Na inflacijska pričakovanja vplivajo tudi nedavni nepričakovano slabi kazalci gospodarske aktivnosti. Medtem pa ostajajo finančni pogoji omejevalni. Pričakuje se, da bo inflacija v prihodnjih mesecih narasla, preden se bo v teku naslednjega leta spustila na ciljno raven. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo z visokim tempom. Obenem se pričakuje, da bodo stroškovni pritiski na delo postopoma še naprej popuščali, pri čemer dobički deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo. Odločni smo zagotoviti, da se inflacija pravočasno vrne na naš srednjeročni cilj dveh odstotkov. Obrestne mere bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno za dosego tega cilja. Še naprej bomo pri določanju primerne ravni in trajanja restriktivnosti sledili pristopu, da naše odločitve temeljijo na podatkih. Zlasti bodo naše odločitve o obrestnih merah temeljile na naši oceni inflacijskih pričakovanj v luči prejetih gospodarskih in finančnih podatkov, dinamiki temeljne inflacije in učinkovitosti denarne politike."

Lagarde je dejala, da je bila aktivnost "nekoliko šibkejša od pričakovane." "Medtem ko je bila industrijska proizvodnja v poletnih mesecih še posebej nestanovitna, raziskave kažejo, da se je krčenje v predelovalni industriji nadaljevalo. Kar zadeva storitve, raziskave kažejo na povečanje v avgustu, verjetno zaradi močne poletne turistične sezone, vendar najnovejši podatki kažejo na bolj počasno rast. Podjetja le počasi povečujejo svoje naložbe, medtem ko naložbe v stanovanjsko gradnjo še naprej upadajo. Izvoz se je ohladil, zlasti pri blagu. Čeprav so se dohodki v drugem četrtletju povečali, so gospodinjstva potrošila manj, kar je v nasprotju s pričakovanji. Stopnja varčevanja je v drugem četrtletju znašala 15,7 odstotka, kar je precej nad predpandemičnim povprečjem 12,9 odstotka. Hkrati nedavne raziskave kažejo na postopno okrevanje porabe gospodinjstev."

Trg dela medtem po njenem ostaja odporen. "Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na svoji zgodovinsko najnižji ravni 6,4 odstotka. Vendar raziskave kažejo na upočasnjevanje rasti zaposlenosti in nadaljnje umirjanje povpraševanja po delovni sili."

Pričakujejo sicer, da se bo gospodarstvo sčasoma okrepilo, saj bodo naraščajoči realni dohodki gospodinjstvom omogočili večjo porabo. Postopno izginjanje učinkov restriktivne denarne politike naj bi podprlo potrošnjo in naložbe. Izvoz bi moral prispevati k okrevanju, saj se bo globalno povpraševanje povečalo.

"Fiskalne in strukturne politike bi morale biti usmerjene v to, da bi gospodarstvo postalo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. To bi pomagalo povečati potencialno rast in zmanjšati cenovne pritiske na srednji rok. V ta namen je ključnega pomena, da se hitro in ambiciozno izvedejo konkretne strukturne politike na podlagi predlogov Maria Draghija za izboljšanje evropske konkurenčnosti in predlogov Enrica Lette za krepitev enotnega trga. Popolna, pregledna in hitra implementacija prenovljenega okvira gospodarskega upravljanja EU bo vladam pomagala dolgoročno zmanjšati proračunske primanjkljaje in razmerja dolga. Vlade bi morale že zdaj odločno začeti v tej smeri v svojih srednjeročnih načrtih za fiskalne in strukturne politike."

Glede gospodarske rasti je Lagarde dejala, da tveganja ostajajo nagnjena k negativni strani. "Nižja raven zaupanja bi lahko preprečila, da bi potrošnja in naložbe okrevale tako hitro, kot je pričakovano. To bi lahko še poslabšali viri geopolitičnih tveganj, kot sta vojna Rusije proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prav tako motila oskrbo z energijo in globalno trgovino. Nižje povpraševanje po izvozu iz evrskega območja, na primer zaradi šibkejšega svetovnega gospodarstva ali zaostrovanja trgovinskih napetosti med večjimi gospodarstvi, bi še dodatno obremenilo rast v evrskem območju. Rast bi lahko bila nižja tudi, če bi se izkazalo, da so zapoznele posledice zaostritve denarne politike močnejše, kot je bilo pričakovano. Po drugi strani pa bi bila rast lahko višja, če bi svetovno gospodarstvo raslo močneje od pričakovanj ali če bi lažji finančni pogoji in upadajoča inflacija povzročili hitrejše okrevanje potrošnje in naložb."

Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane, če bi plače ali dobički narasli bolj, kot je bilo predvideno. Tveganja za višjo inflacijo izhajajo tudi iz povečanih geopolitičnih napetosti, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zvišale cene energentov in stroške prevoza ter motile globalno trgovino. Poleg tega bi lahko ekstremni vremenski dogodki in širša podnebna kriza zvišali cene hrane. Nasprotno bi lahko inflacija presenetila v negativni smeri, če bi nizka raven zaupanja in skrbi zaradi geopolitičnih dogodkov preprečile hitrejše okrevanje potrošnje in naložb, če bi denarna politika bolj od pričakovanj zmanjšala povpraševanje ali če bi se gospodarsko okolje v preostalem delu sveta nepričakovano poslabšalo.

Lagarde je sicer  dejala, da še vedno pričakujejo "mehki pristanek" in da gospodarstvo na podlagi trenutnih podatkov "ni na poti v recesijo". Četudi ima kakšna država, med drugim Nemčija, težave. 

Ali se bodo decembra odločili še za en rez? Lagarde je dejala, da bodo "do decembra prejeli več podatkov." To bo, po njenih besedah, pomagalo pri odločitvi o ustreznem ukrepu.

Lagarde je priznala, da ECB ni pričakovala septembrske inflacije v višini 1,7 odstotka, vendar je to okrepilo zaupanje v dosego 2-odstotnega cilja na trajnostni osnovi. Poudarila je, da je ECB "odvisna od podatkov" in ne "odvisna od posameznih podatkovnih točk."

Na vprašanje o možnosti zmage Donalda Trumpa na volitvah v ZDA prihodnji mesec je Lagarde opozorila, da bi morebitne omejitve trgovine vplivale na odprto gospodarstvo, kot je evrsko območje, kar pomeni, da so kakršne koli dodatne ovire tveganje za gospodarsko rast.

Znižanje obrestne mere

Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.

Negotovost je lahko priložnost

Zasedanje tokrat gosti Slovenija. Gospodarska negotovost, ki jo trenutno doživljata Evropa in posledično Slovenija, je lahko tudi priložnost, je na slavnostni večerji Banke Slovenije ob zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB) sinoči dejala Lagarde. 

Lagarde je poudarila, da svetovni red, ki smo ga poznali v preteklosti, postopno izginja. Odprto trgovino nadomešča fragmentacija trgovinskih tokov, namesto večstranskih pravil se uveljavlja konkurenca z državnimi podporami, stabilno geopolitiko izpodrivajo konflikti.

Ker je Evropa veliko vlagala v stari red, je prehod v nov globalni kontekst zanjo težaven, je strnila Francozinja na čelu ECB. Kot najbolj odprto od večjih svetovnih gospodarstev, sta EU in znotraj nje evrsko območje tudi bolj izpostavljena od drugih.

"Zato se moramo v takšnih razmerah tudi mi naučiti, kako 'stati inu obstati'," je ob uporabi besed Primoža Trubarja dejala Lagarde. Pri tem sta Evropi lahko po njenih besedah v pomoč tudi dva dragocena nauka iz slovenske zgodovine.

Prvi je, da negotovost lahko prinese tudi priložnosti. "Medtem ko številne v Evropi prihodnost navdaja z nelagodjem, Slovencem negotovost ni tuja," je poudarila.

Spomnila je, da je v času ene same generacije Slovenija opravila zelo težaven prehod iz planskega v tržno gospodarstvo, politika pa je kljub velikim oviram izvedla zahtevne strukturne reforme, ki so bile potrebne za vstop v EU in potem v območje evra.

Danes je Slovenija, tako Lagarde, zgodba o uspehu z razvitim, stabilnim in uspešnim gospodarstvom in najvišjim BDP na prebivalca po pariteti kupne moči med državami srednje in vzhodne Evrope. "Ta uspeh v veliki meri dolguje ustvarjalnosti in zagonu svojih ljudi ter njihovi prirojeni sposobnosti, da izkoristijo gospodarske prelomnice in jih spremenijo v priložnosti," je menila.

Čeprav se je po vstopu v EU soočila z močnejšo konkurenco drugih novih članic v EU, se je po besedah Lagarde oprla na svojo visoko usposobljeno delovno silo in razvila poslovni model, ki temelji na globoki integraciji v enotni trg. "Danes s tekočih trakov v Evropi ne zapelje niti en avto, za katerega ne bi bil vsaj en sestavni del izdelan v Sloveniji," je izpostavila.

Podobno prelomnico, kakršno je prestala Slovenija, za Evropo po mnenju Lagarde predstavljajo spremembe v svetovnem gospodarstvu. "A če k tem spremembam pristopimo v pravem duhu, sem prepričana, da lahko v njih najdemo priložnost za prenovo," je nadaljevala.

Manj ugodno svetovno gospodarsko okolje lahko tako unijo spodbudi, da dokonča svoj domači trg. Zaradi ostrejše konkurenca lahko razvije nove tehnologije, bolj nestabilne geopolitične razmere pa lahko Evropo motivirajo, da zagotovi varnejšo oskrbo z energijo in postane bolj samozadostni v dobavnih verigah.

Za Slovenijo bo po njenih besedah še posebej zahtevna preobrazba avtomobilske dobavne verige. A gospodarstvo se, tako Lagarde, že prilagaja. Pri tem je spomnila na odločitev Renaulta, da bo novo električno različico modela Twingo izdeloval v novomeškem Revozu.

Drugi nauk iz Slovenije, ki ga lahko Evropa uporabi pri soočanju z izzivi, pa je po besedah Lagarde ta, da je koristi, ki jih prinašajo spremembe, mogoče, in tudi treba, deliti.

Proces prenove v Evropi je namreč neogibno povezan z novimi tehnologijami, zlasti z digitalizacijo, a nove tehnologije lahko včasih privedejo do neenakih rezultatov na trgu dela. Slovenija je šla, tako predsednica ECB, v zadnjih 20 letih skozi izjemno tehnološko preobrazbo, istočasno pa ima med vsemi državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj drugi najnižji Ginijev koeficient, ki meri dohodkovno neenakost. Lagarde je omenila še visoko stopnjo spolne enakosti.

"Mnoge v Evropi skrbi, kaj bo prinesla prihodnost, denimo kako bo umetna inteligenca vplivala na družbeno vključenost. A primer Slovenije nam je lahko za zgled. S pravim pristopom se lahko premaknemo naprej in dosežemo višjo stopnjo tehnološke razvitosti, hkrati pa zagotovimo, da napredek koristi vsem," je prepričana Lagarde.