Zasebni upniki Grčije optimistični

Pred začetkom srečanja finančnih ministrov skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20), ki poteka v mehiški prestolnici, je glavni predstavnik upnikov Charles Dallara dejal, da gre pričakovati močno udeležbo zasebnih upnikov. Izrazil je zadovoljstvo nad ponudbo, ki jo je Grčija uradno objavila v petek. Po dolgih in napornih pogajanjih med grškimi oblastmi in zasebnimi upniki ocenjuje, da gre za prestrukturiranje dolga brez primere in da bodo upniki po proučitvi "izjemno pomembnih" pogojev v skladu z lastnimi notranjimi postopki v velikem številu pristopili k zamenjavi obveznic.

Grčija je k zamenjavi obstoječih obveznic za nove z daljšo ročnostjo in nižjimi obrestnimi merami povabila zasebne upnike, ki imajo v lasti za okoli 206 milijard evrov grških državnih obveznic. Z njo naj bi ji odpisali do 107 milijard evrov dolga. Grčija bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic.

G20 o dolžniški krizi

Srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G20 se sicer začenja skoraj povsem v znamenju krize v območju evra in dolžniških težav nekaterih članic evrske skupine. Guverner mehiške centralne banke Augustin Carstens je tako članice območja evra in predstavnike institucij EU pozval, naj nujno sprejmejo dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer in ponovno pridobitev zaupanja vlagateljev.

Ob tem je Carstens ugotovil, da trenutne razmere državam Latinske Amerike za razliko od minulih desetletij omogočajo, da one dajejo nasvete evropskim državam in ne obratno. Če so bile nekoč latinskoameriške države v velikih dolžniških težavah in podvržene strogemu režimu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter posojilodajalcev, to sedaj velja za nekatere evropske države. Carstens je pojasnil, da latinskoameriška izkušnja dokazuje, da je treba odločne, a boleče ukrepe sprejeti brez odlašanja, pa čeprav kratkoročno prizadenejo gospodarstvo in prebivalce. Cena njihovega odlašanja je še višja, je opozoril.

G20 o krepitvi sredstev IMF

Najbolj žgoča razprava na tokratnem srečanju G20 naj bi sicer potekala o krepitvi sredstev IMF. Januarja je sklad napovedal, da si bo prizadeval zbrati dodatnih 500 milijard dolarjev sredstev, s katerimi bi državam pomagal pri blaženju globalne finančne krize. Po ocenah IMF bodo države v prihodnjih letih namreč potrebovale približno 1000 milijard dolarjev posojil, medtem ko ima sklad po lastnih ocenah trenutno na voljo le 386 milijard dolarjev. Krepitev naj bi bila sicer v prvi vrsti namenjena stabilizaciji razmer v evroobmočju.

Članice skupine G20 so glede tega vprašanja precej razdeljene. Predvsem ZDA niso naklonjene črpanju svežega denarja v IMF, saj vztrajajo, da bi Evropa morala najprej sama storiti več za razrešitev krize v evrskem območju. Tako naj bi evropske države same okrepile svoj obrambni zid v obliki mehanizmov za stabilnost evra, šele nato bi prišla v poštev krepitev sredstev IMF.