Zaščita potrošnikov za digitalno dobo

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič je ob evropskem in svetovnem dnevu potrošnikov dejala, da je potrošnik za komisijo "bistven" del notranjega trga Evropske unije, zaradi česar nova strategija Bruslja za potrošnike za obdobje med letoma 2007 in 2013 predvideva posodobitev in prilagoditev mehanizmov zaščite potrošnikov nakupom preko medmrežja. "V praksi zakonodaja zaostaja za realno sliko," je ob tem opozorila Zupančičeva.

Spletni nakupi imajo za komisijo velik pomen, po besedah Zupančičeve menijo v komisiji, pri čemer je njihov potencial posebej na področju čezmejnih spletnih nakupov še premalo izkoriščen. Čeprav je v EU 27 odstotkov potrošnikov s povezavo z medmrežjem že nakupovalo preko spleta, pa jih je le šest odstotkov opravilo nakup v drugi državi, je pojasnila Zupančičeva in dodala, da le 29 odstotkov 'spletnih' podjetij omogoča nakup svojega blaga in storitev v drugih članicah EU.

Da bi povečala zaupanje potrošnikov, zato komisija v svoji strategiji za potrošnike največ pozornosti namenja prav izboljšanju varnosti in zaščite potrošnikov pri nakupih preko spleta, je poudarila Zupančičeva, pri čemer pozornost namenja predvsem izboljšanju mehanizmov za reševanje čezmejnih sporov, nadzoru nad varnostjo in dobri informiranosti potrošnikov.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin je ob tem opozorila, da se ZPS in nekatere druge nacionalne potrošniške organizacije ne zavzemajo za harmonizacijo zakonodaje o zaščiti potrošnikov, saj bi to po njihovem mnenju pomenilo harmonizacijo na podlagi minimalnih standardov, ki bi odpravila dobre rešitve z višjimi standardi, ki so v veljavi v nekaterih članicah EU.

Da je čezmejni element pri potrošnikih močno prisoten, je s statistiko ponazorila vodja Evropskega potrošniškega centra (EPC) v Sloveniji Jana Huč Uršič. Vsak četrti potrošnik v EU je že opravil čezmejni nakup, medtem ko je v Sloveniji takih že 44 odstotkov. Huč Uršičeva je ob tem dejala, da je EPC že večkrat stopil v stik s centri v drugih članicah EU in na ta način pomagal slovenskim potrošnikom uveljaviti njihove pravice pri tujih prodajalcih.

Največkrat sicer slovenski potrošniki EPC pokličejo na pomoč v zvezi s pravicami letalskih potnikov, uveljavljanjem garancij in kvaliteto turističnih storitev, je dejala Huč Uršičeva. Ob tem je opozorila, da je v Sloveniji sistem izvensodnega reševanja sporov za potrošnike nerazvit, saj v Sloveniji ne obstaja nobeno telo, ki bi bilo pristojno za potrošniške spore.

Napredek v zvezi z alternativnim reševanjem sporov naj bi bil viden kmalu, po besedah vršilke dolžnosti direktorja slovenskega urada za varstvo potrošnikov Mojce Burgar pa si vlada prizadeva za tak mehanizem, kjer bi bile odločitve zavezujoče tako za potrošnika kot podjetje, s čimer bi se odpravila potreba po sprožanju sodnih sporov.