Prva so večinoma mednarodni giganti, kot sta na primer ameriška Merck in Glaxo-Welcome. Le ti si namreč lahko privoščijo zelo drage raziskave. Ostala, manjša podjetja, kamor sodita tudi slovenska farmacevta Lek in Krka, pa podatke njihovih raziskav uporabljajo zato, da izdelajo podobna zdravila pod drugim tržnim imenom. Večinoma ta zdravila potem prodajajo mnogo ceneje, cena slovenskih izdelkov, na primer, naj bi bila kar desetkrat nižja od ameriških konkurentov. Vendar pa pravila za zaščito intelektualne lastnine inovatorje ščitijo s tako imenovano "data exclusivity", kar bi lahko prevedli kot zaščito podatkov. Po tem pravilu proizvajalci generičnih zdravil določen čas po patentiranju zdravila podatkov iz raziskav podjetja, ki je zdravilo razvilo, ne smejo uporabljati. V Evropi in zahodnem svetu je takšno pravilo že v veljavi, večinoma pa so podatki zaščiteni za dobo od štirih do desetih let, direktive Evropske Unije pa priporočajo šestletno zaščito.
Slovenija se je v pogajanjih z Evropsko unijo dogovorila, da bo takšno varovanje uvedla s 1. januarjem 2003, zdaj pa je od tega dogovora nepričakovano odstopila in s predlaganim zakonom namerava zaščito pravic inovatorja uvesti deset mesecev ped tem rokom. Predvsem na zahtevo ameriške diplomacije, ki Sloveniji grozi, da jo bo sicer uvrstila na seznam držav, s katerimi je gospodarsko sodelovanje problematično. V slovenskih farmacevtskih podjetij pa so prepričani, da ZDA zastopajo predvsem interese ameriških gigantov.
