Zaradi pretirane ocene tujih ocenjevalcev davkoplačevalci preplačali dokapitalizacije

Tuji ocenjevalci razmer v naših bankah so nas s tem, ko so prikazali preveliko bančno luknjo, opeharili, saj smo samo s primerom prenosa četrtinskega deleža bank v goriškem podjetju Letrika na slabo banko, enormne dokapitalizacije preplačali za vsaj 10 milijonov evrov.

Kriv ni nihče. Država je po nalogu Bruslja izbrala ocenjevalce in minister Uroš Čufer s prstom zdaj kaže na guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca.

Letrika je sicer dobičkonosno podjetje, za katerega se v tem trenutku zanimajo številni domači in predvsem tuji kupci. A zunanjih ocenjevalcev, ki so nas stali dobrih 30 milijonov evrov, to ni motilo, da Letrikinih delnic ne bi povsem razvrednotili. In to kljub temu, da kotirajo na borzi, kar pomeni, da je njihova cena povsem jasna. A vseeno je bila sprejeta odločitev, da jih je treba na slabo banko prenesti po ceni dobrih 10 evrov. Kako so prišli do te številke ni jasno, saj je zgodovinsko najnižja cena 15 evrov, na dan prenosa decembra lani so bile vredne 30,4 evra, danes pa že 40. Kar sploh še ni vrh, saj naj bi lastniki ob prodaji, upoštevajoč prevzemno premijo, zanje lahko iztržili med 50 in 60 evrov. Razlika je torej približno od 40 do 50 evrov, kar za celoten paket slabe banke, ki ima več kot 200 tisoč delnic, pomeni od 8,9 do 11,1 milijona evrov.

A to je samo en primer, ki zagotovo ni osamljen. In z vsakim je bila bančna luknja večja. Po nepotrebnem. Država jo je vseeno zakrpala, za kar se je zadolžila in to celo po zgodovinsko najvišjih obrestnih merah.

"Gre za posreden učinek, zaradi tega ker smo se v Sloveniji zaradi slabih ocen zadolžili bistveno več kot bi se bilo potrebno, bo enostavno strošek višji," pravi ekonomist Sašo Polanec.

Zato imamo zdaj dolg, ki je nevzdržen in se še povečuje. In kdo je za to kriv? Mi ne, so danes takoj odgovorili na sicer vedno molčečem ministrstvu za finance. Usmerjevalni odbor, ki je sprejemal ključne odločitve glede izvedbe in nadzora testov, je vodila Banka Slovenije. Banka Slovenije pa - v odmoru nismo bili sami. V njem so bili tudi predstavniki ministrstva za finance in evropskih institucij. In tako je krog sklenjen, odgovoren pa nihče.

Četrtinski delež Lektrike je torej na slabi banki, kjer pa se s temi delnicami ne dogaja nič. Čeprav se Letrika v tem trenutku prodaja, slabe banke ni niti v konzorciju prodajalcev, kar pomeni, da se s tem primerom sploh ne ukvarjajo. Kljub temu se bodo morda že kmalu veselili milijonov, ki jih bodo iztržili ob prodaji, saj bodo realizirali 400, morda celo 500-odstotni dobiček.

Dobro bi bilo, če ta ne bi končal v skladu za nagrade, ki jih načrtujejo, čeprav kriterijev zanje še vedno ni.