Kljub pozivu vlade podjetja zaustavitve proizvodnje večinoma ne načrtujejo

 Vlada je namreč v nedeljo podjetja pozvala, naj med 1. in 11. aprilom delo po možnosti organizirajo na daljavo. Če tega ni mogoče storiti, pa naj delavce spodbudijo h koriščenju dopusta ali nadur.

Vlada je v nedeljo sprejela stroge omejitvene ukrepe, s katerimi želi zajeziti nadaljnje širjenje koronavirusa. Ti bodo z izjemo zaostritev na meji s Slovenijo, ki velja že od danes do vključno 12. aprila, veljali od 1. do vključno 11. aprila.

V Revozu predvidoma štiridnevna zaustavitev proizvodnje

V novomeškem Revozu, kjer so zaradi pomanjkanja čipov, ki jih vgrajujejo v avtomobilske modele, v četrtek zaustavili proizvodnjo, danes pa jo vnovič pognali, bodo delali do konca tedna. Po velikonočnem ponedeljku prihodnji teden od torka do petka iz tega razloga predvidevajo vnovično štiridnevno zaustavitev proizvodnje, a se o tem še niso dokončno odločili.

Gre za sprotno odločanje in prilagajanje, upoštevati pa morajo tudi prihajanje na delo v tovarni zaposlenih tujcev. Med morebitno zaustavitvijo proizvodnje bodo imeli sicer delavci t. i. nedelovne dni, je za STA povedala vodja Revozove službe za komuniciranje Nevenka Bašek Zildžović.

Večina podjetij zaustavitve ne načrtuje

V bistriškem Impolu so za STA pojasnili, da je zaradi visoke rasti povpraševanja na trgu zaustavitev proizvodnje v tem trenutku pri njih nemogoča, saj bi imeli velike težave zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti do kupcev. Že tako bodo zaradi vladnih ukrepov imeli težave z zagotavljanjem prisotnosti zaposlenih, saj, kot je napovedano, bo znova zaprta celotna podporna infrastruktura, kot so vrtci in šole.

Ob tem dodajajo, da se znotraj svoje skupine v celotnem obdobju trajanja pandemije držijo številnih ukrepov, med drugim skrbijo za razkuževanje in merjenje temperature pred vhodom ter redno spremljajo zdravstveno stanje zaposlenih, prav tako večina režijskih delavcev delo opravlja od doma.

Kot so še dodali, trenutno stanje okužb obvladujejo, saj imajo na današnji dan med 1380 zaposlenimi tri aktivne okužbe in pet delavcev v karanteni. Razmere so tako občutno boljše kot v lanskem novembru in decembru, ko je bilo zaradi okužb ali karantene odsotnih več kot 70 ljudi.

Zaustavitve proizvodnje ne načrtujejo niti v velenjskem Gorenju, ki je del kitajskega Hisensa. Kot so pojasnili, njihovi režijski delavci od doma delajo že od lanskega avgusta, v proizvodnji pa imajo prav tako že več kot leto dni stroge preventivne ukrepe in učinkovite protokole ravnanja ob vsakem sumu okužb vključno s hitrimi testi in testi PCR.

"Z doslednim upoštevanjem ukrepov in z rutinskimi protokoli ravnanja ob sumu okužb nam je uspelo širjenje okužb znotraj podjetja že kmalu po izbruhu epidemije obvladati in nato tudi preprečiti, tako da naše podjetje ni vir okužb," so poudarili. Če se kdo od zaposlenih okuži, se to zgodi zunaj podjetja, so dodali.

Tudi v Cinkarni Celje ne nameravajo ustaviti proizvodnje. "Glede na specifike proizvodnega procesa bo Cinkarna Celje še naprej sledila strategiji neprekinjenega delovanja, upoštevajoč vse sprejete ukrepe vlade in uprave podjetja. V okviru vseh omejitev bo podjetje maksimalno skrbelo za varnost in zdravje svojih zaposlenih ter prilagajalo delovne procese situaciji," so zapisali.

Kot so dodali, bo del zaposlenih opravljal delo od doma, del pa v dogovoru z delodajalcem koristil letni dopust oz. odsotnost z dela zaradi višje sile zaradi varstva otrok. Kolektivnega dopusta pa v času zaprtja ne načrtujejo, so za STA še pojasnili v Cinkarni Celje.

V zreškem Uniorju so povedali, da bo delo v tem času potekalo nemoteno, saj tudi sicer v podjetju izvajajo vrsto ukrepov za preprečevanje okužb že od začetka pandemije.

V Domelu ustavitve ali zmanjšanja proizvodnje ne predvidevajo, saj imajo zaradi velikega povpraševanja kupcev proizvodne kapacitete povsem zapolnjene vse do poletnih dopustov. Bodo pa skladno z vladnimi ukrepi vse režijske in podporne službe napotili na delo od doma, za zaposlene v proizvodnji pa bodo še naprej skrbeli z zaščitnimi ukrepi za preprečevanje prenosa okužb, je za STA pojasnil predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar.

Kot je dodal, bi bilo popolno zaprtje proizvodnje za Domel kritično zlasti z vidika izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do kupcev. Zaustavitev proizvodnje bi neposredno pomenila izpad prihodkov od prodaje, ki jih tudi s subvencijami ni možno popolnoma nadomestiti. Nedobava izdelkov pa bi imela tudi dolgoročne posledice na strateških pozicijah, saj kupci takšnem primeru iščejo in vzpostavljajo alternativne vire.

Tudi glavni direktor Iskra Mehanizmov Marjan Pogačnik je povedal, da imajo večino proizvodnje pogodbeno vezano na dobave večjim kupcem, izostanek dobav pa bi kratkoročno pomenil večje odškodnine, dolgoročno pa najbrž izgubo posla. "Zato bomo pozivu vlade sledili tako, da bomo v proizvodnji, tako kot do zdaj, predvsem zagotavljali vse potrebne ukrepe za zaščito pred širjenjem virusa, vključno s testiranjem zaposlenih, merjenjem temperature pri prihodu v službo in podobno," je dejal Pogačnik. Kot je dodal, so bili s temi ukrepi za zdaj precej uspešni. Režijski delavci pa bodo v veliki večini delali od doma.

Sindikalisti pozivajo k zaščiti zaposlenih 

Kjer delo na daljavo ni mogoče oz. se delodajalci zanj ne bodo odločili, morajo v največji meri poskrbeti za zaščito zdravja delavcev, je pozval predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Sprejeti morajo vse ukrepe, ki bodo možnost prenosa virusa zmanjšali na najmanjšo možno raven," je poudaril.

K zaščiti zaposlenih je pozvala tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Kot je ocenila, je za mnoga podjetja in delavce delo na daljavo že dobro utečen postopek.

Zaradi zapiranja dejavnosti več dela na črno?

"Ni nikakršnih dokazov, da bi bili frizerski in kozmetični saloni ter specializirane trgovine vir okužb, zato ne vidimo razloga, da bi se te dejavnosti zapirale. Izkušnje iz prvega in drugega vala pa nas učijo, da se z zapiranjem kozmetične in frizerske dejavnosti le še povečuje delo na črno, pri čemer se ne upoštevajo strogi zaščitni ukrepi. Posledica tega pa je zgolj še večje tveganje za prenos okužb," pa pravijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

"Ne verjamem, da predstavljajo male storitvene dejavnosti večje tveganje za prenos okužb kot neka proizvodnja s petsto ali tisoč zaposlenimi. Zato težko razumemo, zakaj se je vlada odločila zapreti tiste dejavnosti, kjer gre večinoma za poslovanje ena na ena v primeru kozmetikov in frizerjev ali celo za brezstično poslovanje v primeru fotografov, kemičnih čistilcev, čevljarjev, šivilj in usnjarjev. Zato vlado pozivamo k ponovnemu razmisleku o tem, kašne ukrepe za zajezitev epidemije sprejeti," je odločitev vlade komentiral predsednik OZS Branko Meh. Ob tem pa dodal: "Zapiranje in odpiranje dejavnosti ni rešitev. Moramo se naučiti živeti in delati z virusom ter se ob tem ustrezno zaščititi." 

OZS obenem pričakuje, da bo vlada vsem tistim, ki jih bo z odlokom zaprla, v celoti povrnila izpad prometa v tem času.