Zapletov naj ne bi bilo

Minister za finance Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari sta na seji odborov državnega zbora za finance, gospodarstvo in zadeve Evropske unije predstavila poročilo o tehničnih pripravah na prevzem evra v Sloveniji. Oba sta poslance opozorila tudi na nekatere izzive, ki Slovenijo čakajo po vstopu v evroobmočje. Bajuk je v svoji predstavitvi najprej predstavil prizadevanja, ki jih je Slovenija vlagala v izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, pri čemer država s proračunskim primanjkljajem in višino javnega dolga ni imela prevelikih težav, največ napora pa je vložila v zniževanje inflacije.

Pozitivno poročilo Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) o izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev za vstop v evroobmočje, ki je bilo objavljeno v torek, je po Bajukovem mnenju "dosežek celotne Slovenije, ne glede na politične razlike".

V prihodnje bo vlada pozornost namenjala predvsem pazljivim tehničnim pripravam na prevzem evra, ki - tako Bajuk - potekajo nemoteno, vlada pa jih namerava še pospešiti. "Projekt uvedbe evra uživa vso podporo," je ob tem poslancem zagotovil Bajuk.

Gaspari je v svojem nastopu pred odbori opozoril, da bo morala Slovenija konvergenčne kriterije izpolnjevati tudi po uvedbi evra, pri čemer je izpostavil spoštovanje določil pakta o stabilnosti in rasti ter nadzor nad inflacijskimi tveganji in tveganji za stabilnost javnih financ. Po Gasparijevem mnenju bi bilo treba nadaljevati s politiko zaostajanja rasti plač za rastjo produktivnosti, pozornost pa nameniti tudi staranju prebivalstva in nadzorovanim cenam.

Evri v banke že septembra

Gaspari je predstavil tudi nekatere konkretne ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito uvedbo evra v Sloveniji. Tako se bo predoskrba bank z evrskimi kovanci oz. bankovci začela s septembrom oz. decembrom, nebančne institucije pa bodo kovance in bankovce dobile v začetku oz. v sredini decembra.

Horvat: Dvojno označevanje cen naj ostane

Predsednik odbora za gospodarstvo Feri Horvat (SD) je poudaril, da bo uvedba evra prinesla poenostavitev poslovanja potrošnikom in podjetjem. "Vendar se ne smemo predati samozadovoljstvu," je opozoril Horvat in ob tem izpostavil možne dvige cen ob uvedbi evra, na kar je opozoril tudi poslanec SNS Bogdan Barovič. Horvat je zato predlagal ohranitev dvojnega označevanja cen tudi po uvedbi evra.

Bajuk je ob tem menil, da se pri zviševanju cen marsikdaj podcenjuje moč potrošnikov, saj je ni ustanove, ki bi gibanje cen bolje nadzorovala kot potrošniki. Ob vprašanju Majde Širca (LDS), kako bi morebitno povišanje stopnje davka na dodano vrednost v okviru davčnih reform vplivalo na inflacijo, je Bajuk dejal, da bo moral vsak ukrep na področju davčne politike izpolniti dva kriterija: moral bo biti socialno vzdržljiv in ohraniti dosledno spoštovanje konvergenčnih kriterijev.

Podjetja so pripravljena

Gospodarska zbornica je medtem že predstavila poročilo o pripravljenosti slovenskih podjetij, v katerem ugotavlja, da so le ta v splošnem dobro pripravljena. Analize so pokazale, da se največ težav pojavlja na področju informacijske tehnologije, predvsem pri manjših podjetij. "Prehod na evro bo težji kot je bil prehod na tolar in to predvsem zaradi informacijske tehnologije, ki je takrat še ni bilo," je poudaril podpredsednik GZS Cveto Stantič.

Stroški podjetij zaradi prehoda na evro na bodo majhni, opozarjajo na GZS. Po sedanjih ocenah naj bi stroški na podjetje znašali od nekaj 10.000 evrov do milijon evrov in več, je pojasnila svetovalka predsednika Nina Prešern. Izpostavila je predvsem stroške nakupa nove tehnologije, večja bo poraba delovnih ur, stroški za seminarje in druga izobraževanja. "Na podjetja ne bi smeli prevaliti vseh mogočih stroškov, sicer pa pogosto sprašujejo, ali obstaja kakšna možnost, da se jim stroški povrnejo," je dejala Prešernova.