Zakon o državnem holdingu po mnenju OECD zelo pomanjkljiv

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pismu, ki so ga na ministrstvu za finance in v državnem zboru prejeli minulo sredo, opozarja Slovenijo na številne pomanjkljivosti v predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu ter na odsotnost varovalk pred neposrednim vplivom politike na upravljanje podjetij v državni lasti.

Pismo so iz sekretariata OECD v Slovenijo poslali v sredo, dan preden so se na sestanku vodij političnih strank pri predsedniku vlade Janezu Janši odločili za umik zakona o holdingu z glasovanja na petkovi izredni seji državnega zbora.

Sporna sestava nadzornega sveta

Razlog za zaskrbljenost je po mnenju OECD sestava nadzornega sveta, saj je predvideno, da vseh devet članov izvolijo poslanci. "Treba se je zavedati, da je holding podjetje v državni lasti – in ne vladna agencija – in smernice OECD določajo, da morajo biti člani odbora sposobni 'objektivne in neodvisne presoje'," so zapisali in dodali, da je treba veliko pozornosti nameniti temu, da parlamentarno izvoljeni člani niso povezani z izvršilno vejo oblasti.

Zakon bi moral preprečiti neupravičene razrešitve nadzornega sveta in uprave, uprava holdinga bi morala biti zaščitena pred dnevnimi posegi nadzornega sveta holdinga. Določbe glede akreditacijske komisije so zapisane preskopo; določilo, da postopek ugotavljanja primernosti kandidatov za nadzornike določi nadzorni svet, po mnenju OECD predstavlja tveganje omejevanja komisije na nekoga, ki se mora ravnati strogo po predpisih predpostavljenih. Določbe glede poročanja predstavljajo korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi slovenskimi praksami, ugotavlja OECD.

Pripojitev Kada nestandardna, za slabe naložbe ustanovitev ločenega subjekta

Pripojitev Kapitalske družbe (Kad) v strukturo holdinga je glede na druge države OECD nestandardno. Dobro bi bilo pojasniti, na kakšen način se bo v praksi sploh izpolnilo navedbe, da se ohranja premoženjsko stanje Kada ločeno od ostalega premoženja. "Pojavljajo pa se tudi vprašanja, zakaj Kad sploh pripojiti k holdingu," se sprašujejo v OECD.

Glede predloga, da se na holding prenese slabe naložbe bank, v OECD menijo, da to ne sledi praksi, ki so jo uporabile druge države, ki so v ta namen ustanovile ločene subjekte, da omejijo povečane obveznosti in vnesejo strokovno znanje za nadzor nad sanacijo. "Če Slovenija ne želi slediti tem zgledom, bodo potrebni pristopi za zagotavljanje odgovornosti in transparentnosti takšne dejavnosti, na primer z odprtjem ločenih transakcijskih računov slabe banke," so opozorili v OECD.

Kaj je v zakonu dobrega?

V OECD so izpostavili tudi pozitivne strani predloga zakona. Pozitivne korake po njihovem mnenju predstavlja določba o oblikovanju smernic upravljanja naložb, triletna strategija upravljanja naložb ter to, da je ministrstvo za finance odgovorno za pripravo strategije in njeno posredovanje vladi ter DZ. Za dobro prakso se je izkazala tudi določba, da se za holding uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Odziv SD na pismo OECD

Po oceni ministra za finance Janeza Šušteršiča je pismo OECD v osnovi pozitivno, saj so izpostavljene pozitivne strani predloga sistemske narave, pripombe pa so take, da so jih na ministrstvu uredili z dopolnili k predlogu zakona.

Pismo OECD dokazuje, da smo SD v vseh dosedanjih postopkih imeli prav, ko smo opozarjali tako ministra kot tudi vlado in predsednika vlade, da je priprava zakona o slovenskem državnem holdingu v nasprotju s smernicami OECD, je dejal vodja opozicijske poslanske skupine SD Janko Veber.

''Računamo, da bomo v teh postopkih, ki so pred nami, uveljavili stališča SD, ki so bila zapisana že sedaj v zakonu o upravljanju kapitalskih naložb, s katerim smo tudi ustanovili AUKN. In vse bolj jasno je, da je ta agencija bila bistveno bolj usmerjena v transparentno gospodarjenje z državnim premoženjem, kot pa naj bi bil to Slovenski državni holding,'' je povedal Veber.

Predsednik SK Igor Lukšič je dejal, da je država s posameznimi zakoni prevzela obveznosti do denacionalizirancev, do upokojencev … in zato je ustanovila posamezne družbe, ki skrbijo za upravljanje naložb s svojega področja. ''Vse to spraviti v en holding bi pomenilo popolnoma zamegliti situacijo, omogočiti, da se ribari v kalnem in da se, recimo, samo za potrebe denacionalizacije celotno premoženje, ki je namenjeno tudi vzdrževanju upokojenskega fonda in še za druge namene, da se celotno to premoženje nameni, recimo, samo za enkratno rešitev vprašanja denacionalizacije. Kar je pa absolutno proti načelom, ki si jih je Slovenija postavila ob osamosvojitvi,'' je dejal.