'Zakon je več kot nujen'

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije v višini 1,2 milijarde evrov. Z njo naj bi po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija dosegli, da "se v položaju, ki ni rožnat, okrepi delovanje kreditnega trga in zmanjša pritisk na likvidnost podjetij, predvsem dobrih".

Do državnih jamstev bodo upravičene vse banke s sedežem v Sloveniji, s čimer bodo motivirane za izdajanje kreditov podjetjem. Osnovni namen zakona je omogočiti podjetjem pridobiti pri bankah kredite v ročnosti med enim in petimi leti, je dejal Gaspari ter dodal, da torej poskušajo vzpostaviti kreditni trg, ki bo deloval na srednji rok.

Minister je poudaril, da znesek kredita ne bo smel preseči skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, vključno s prispevki za socialno varnost. Jamstva bo mogoče izdati le za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti podjetij, predvsem pa za financiranje novih investicij in za končanje že začetih, je poudaril Gaspari. Poleg tega bodo lahko podjetja tovrstne kredite dobila tudi za financiranje obratnih sredstev ter tekočih ali predvidenih prihodnjih razvojnih projektov, katerih cilj je nadgradnja tekočega poslovanja.

Jamstva pa ne bo mogoče izdati v primeru, da je kreditojemalec podjetje v težavah, če je iste upravičene stroške že prejel javna sredstva, ali pa če bi kredit namenil za odkup podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb oz. za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene.

Banke, ki bodo sodelovale v jamstveni shemi, bodo morale del tveganj nositi same, je poudaril Gaspari. Država bo lahko odvisno od bonitete posojilojemalca prevzela 50 oziroma 80 odstotkov tveganja v posameznem poslu, ostali del tveganja bo nosila banka sama.

Podjetjem z bonitetno oceno A in B je država pripravljena pokriti največ 80 odstotkov tveganja iz naslova tako danega kredita, podjetjem z bonitetno oceno C pa največ 50 odstotkov tveganja. Verjetnost neplačila je namreč v slednji skupini višja, je pojasnil Gaspari. Glavnica posameznega kredita se bo gibala med 100.000 in 70 milijoni evrov.

Skupni znesek jamstev za podjetja z bonitetno oceno A in B znaša milijardo evrov, za podjetja z oceno C pa 200 milijonov evrov. V imenu in za račun države jih bo izdajala SID banka, ob čemer je Gaspari povedal, da se bo višina jamstvene kvote posamezne banke oblikovala z avkcijo. Pri tem bo država dražila tisti delež tveganja, ki ga sama prevzema.

Banke bodo morale za izdajo jamstva plačati letno provizijo, in sicer za kreditojemalce bonitetnega razreda A v višini 0,55 odstotka od višine glavnice kredita, za kreditojemalce bonitetnega razreda B v višini 0,8 odstotka glavnice in za kreditojemalce bonitetnega razreda C v višini dve odstotkov glavnice. Za prvi dve leti od izdaje poroštva je lahko provizija nižja.

Vlada bo z uredbo k temu zakonu določila, da bo terjatev iz naslova tega zakona v primeru stečaja podjetja poplačana prva.

Do vsakega poroštva se bo opredeljeval DZ s posebnim zakonom, je dodala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Jamstva, uvrščena v jamstveno shemo po tem zakonu, se sicer ne vštevajo v splošno kvoto iz zakona o izvrševanju vsakoletnega proračuna, temveč sodijo v okvir 12 milijard evrov vrednega paketa protikriznih ukrepov iz novembra lani.

DZ bo predlog zakona sprejel na marčni seji skupaj s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna, je napovedal Gaspari. Čeprav mora Slovenija o jamstveni shemi še obvestiti EU, pa minister pričakuje, da se bo začela uporabljati najkasneje v drugi polovici aprila.

Razmere v gospodarstvu so take, da je ta zakon več kot nujen, je še poudaril Gaspari. Po zadnjih napovedih naj bi se namreč obseg bruto domačega proizvoda v EU letos skrčil za 4,1 odstotka, medtem ko se napovedi za leto 2010 nekoliko izboljšujejo, in sicer na 0,3-odstotni padec. Ob tem pa je minister opozoril, da ne gre za zakon o sanaciji podjetij, temveč za zakon o normalnem delovanju kreditnega trga.