Prav soudeležba zaposlenih v dobičku in lastništvu podjetja sta med prioritetami koalicijskega dogovora, h kateremu se je zavezala vlada Roberta Goloba. Finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča pa je tisto, ki še ni prižgalo zelene luči popravku starega zakona. Pa čeprav z novelo ne bi bi bili na boljšem le delavci in podjetniki, ampak bi se več denarja steklo tudi v državni poračun. Zakaj gredo neusklajeni zakoni v parlament, usklajeni pa obtičijo v predalih? In to takšen zakon, ki bi podjetja motiviral za vključitev zaposlenih v lastništvo in dobiček?
Podjetniki, sindikati in ministrstvo za gospodarstvo ... poenoteni vsaj v eni točki. Govorimo o soudeležbi delavcev pri dobičku in lastništvu podjetja. Pripravljen in usklajen je nov zakon: ne do 20 odstotkov, temveč do 33 odstotkov bi se po novem namenilo za udeležbo zaposlenih pri dobičku na poslovno leto. Vendar ne več kot 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.
Še ena novost: opcijsko nagrajevanje, ki predvideva drugačno davčno obravnavo novih pravic v inovativnih zagonskih podjetjih ter podjetjih z visoko dodano vrednostjo. Shema za udeležbo pa bi po novem poleg denarne in delniške ponujala še družbeniško in alternativno možnost za delavce. "S čimer se povečuje notranje lastništvo in povečujemo število lastnikov znotraj podjetij," pojasnjuje Sonja Šmuc, ki predstavlja skupino podjetij z notranjim lastništvom.
Zakaj je zakon obtičal, kljub temu da je usklajen, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ni znano. Predsednica Lidija Jerkič nam je odgovorila, da se jim zdi nenavadno, da še ni bil sprejet, glede na to, da je bil zakon prenovljen v skupni želji, da se iz naslova dobičkov dodatno stimulira zaposlene in da so se z njim strinjali tudi delodajalci. Imajo odgovor morda slednji?
"Smo tudi mi presenečeni, da potem nekje to ni šlo naprej, če v lanskem letu skoraj niti en zakon ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Ta je, pa ne gre naprej. Tisti, ki niso bili, so šli naprej, tako da malo narobe svet, bi človek rekel," pravi Šmuceva.
Šele hkrati z davčno reformo?
Na gospodarskem ministrstvu Matjaža Hana so nam sicer potrdili, da so o noveli s finančnim ministrstvom Klemna Boštjančiča že opravili dve široki vsebinski razpravi in upajo, da bodo čim prej dobili zeleno luč za implementacijo doseženega soglasja, "saj bomo s tem pridobili vsi: država, zaposleni, podjetja in naš skupen gospodarski razvoj", pravijo.
In kaj pravijo na finančnem ministrstvu? Seznanjeni so bili naknadno, podali številne sistemske in konkretne pripombe, na podlagi katerih pa gospodarsko ministrstvo ni pripravilo novega predloga, da pa bodo oblikovali strateški svet za davke, kjer bodo ukrepi novele obravnavani.
Da bo šlo z roko v roki z davčno reformo, je potrdil tudi gospodarski minister, ki se je udeležil srečanja premierja Goloba z gospodarstvom ravno na temo davčne reforme.
"Recimo, da bo ta zakon zagledal luč sveta, ko bo narejena ta analiza na tej skupini. Mi bomo naslednji teden sprejeli tudi normativni program dela vlade, kjer so ministrstva že določila prioritete, ki jih bomo sprejemali, in ta zakon je med prioritetami," pravi Han.
Soudeležba zaposlenih v dobičku in lastništvu podjetja je ena od prioritet koalicijskega dogovora
Zakon je uradno prioriteta že od podpisa koalicijske pogodbe, v kateri se je Golobova vlada zavezala k uvedbi stimulativne obdavčitve prejemkov zaposlenih v obliki delnic in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih v dobičku, kar bo spodbujalo delavsko lastništvo, kapitalske trge in podjetniško delovanje, so zapisali.
In prav podjetja morajo zdaj po obstoječem zakonu tri leta čakati, da delavce na tak način motivirajo, po novem bi lahko to storili za leto nazaj. In še pomembnejše: soudeleženi delavec bi bil pri obdavčitvi obravnavan kot lastnik, sedaj pa je delavcu razdeljen dobiček obravnavan kot del njegove plače.
"Interes med gospodarstvom je velik, navsezadnje je gospodarska zbornica ravno ta ukrep umestila med svojih sedem primerov za izboljšanje davčnega okolja v Sloveniji. In to je odlično za vse zaposlene in za tiste lastnike, ki ocenijo, da so zaposleni naredili še korak več," je prepričana Sonja Šmuc.
Zakaj torej čakati?
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.