Zagrebško sodišče zavrnilo tožbo proti LB in NLB

Zagrebško sodišče je danes zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov.

Na naroku na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu sicer danes ni bilo predstavnikov nobene od strani. Sodnica Romana Hukelj je dejala, da to ni nič nenavadnega, ko gre za postopke na omenjenem sodišču.

Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz let 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodi postopke proti slovenskim bankam.

Od LB in NLB je Zagrebška banka zahtevala izplačilo 492.430 evrov glavnice in pripadajoče obresti od 1. avgusta 1992, kar bi v primeru ugodne rešitve za tožnico znesek lahko tudi podvojilo. Sodišče bo obrazložitev odločitve poslalo naknadno.

Podobna pooblastila kot Zagrebška banka je od hrvaške vlade dobila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je prav tako tožila LB in NLB. Postopki so na hrvaških sodiščih potekali od leta 1996, hrvaško vrhovno sodišče pa je leta 2010 razveljavilo vse tožbe obeh bank in jih vrnilo v vnovični postopek. V začetku septembra bo narok po ponovljeni tožbi PBZ proti LB in NLB.

Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu nekdanje Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov). Medtem sta Zagrebško banko in PBZ kupili italijanski banki Unicredit skupina in Intesa SanPaolo.

Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade Zagrebški banki in PBZ sporna. Ljubljana namreč vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada nekdanje skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.

Preberite tudi: Slovenija naj bi kot slovenskega finančnega strokovnjaka, ki bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil spor o nekdanji Ljubljanski banki in vladama predlagal rešitev zanj, imenovala Arharja. Kdo bo njegov sogovornik na hrvaški strani, še ni znano.