Zagrebško sodišče razveljavilo odločitev o zamrznitvi premoženja Todoriću

Zagrebško sodišče je ugodilo pritožbi dolgoletnega predsednika uprave koncerna Agrokor Ivice Todorića in ostalim 14 osumljencem v aferi Agrokor glede nasprotovanja začasni zamrznitvi njihovega premoženja. Preiskovalni sodnik bo moral tako znova odločati o zahtevi izredne uprave koncerna za začasno zamrznitev premoženja osumljencev.

Izredna uprava koncerna na čelu z bivšim izrednim pooblaščencem Antejem Ramljakom je lani zahtevala zamrznitev premoženja vseh 15 obtožencev v aferi Agrokor, da bi zagotovili izplačilo škode, ki je nastala v času Todorićevega vodenja koncerna. Osumljence bremenijo, da naj bi s finančnimi malverzacijami oškodovali koncern Agrokor za najmanj 1,6 milijarde kun (213 milijonov evrov).

Preiskovalni sodnik je konec decembra lani osumljencem blokiral račune v bankah ter zamrznili njihove delnice in obveznice, kot tudi prepovedal prodajo ali bremenitev njihovih nepremičnin na Hrvaškem. Pred tem so novembra lani blokirali premoženje Ivice Todorića, ki v Londonu čaka na odločitev britanskega sodišča o izročitvi Hrvaški.

Zunajrazpravni senat županijskega sodišča v Zagrebu je v torek objavil, da je pri odločitvi o zamrznitvi premoženja osumljencem prišlo do bistvene kršitve kazenskega postopka in da so primer vrnili preiskovalnemu sodniku v vnovično odločanje. Med drugim so pojasnili, da je samo Ivica Todorić osumljen za pridobitev protipravne koristi, ne pa tudi ostali osumljenci.

Odločitev sodišča ne pomeni, da so odblokirali premoženje osumljencem, ker gre za nepravnomočno odločitev, a je pojasnitev zunajrazpravnega sveta odprla vprašanje, ali so zahtevani ukrepi pravno utemeljeni, ker niso bili uveljavljeni na ustrezen način, danes piše Jutarnji list. Kot so pojasnili, so premoženje zamrznili tudi hčerki Ivice Todorića, Ivi Balent, čeprav ni med osumljenci, a je preiskovalni sodnik kot premoženje Ivice Todorića zamrznil celotno družinsko vilo Todorićevih, čeprav je Balentova lastnica četrtine Kulmerjevih dvorov.

Evropska komisija: Agrokor še vedno grožnja hrvaškemu gospodarstvu

Evropska komisija je objavila analizo o finančnem in gospodarskem položaju v vseh članicah unije, razen v Grčiji, in ocene makroekonomskih neravnotežij v 12 članicah, za katere je lani novembra ugotovila, da potrebujejo temeljit pregled. Med njimi je Slovenija, ki je edina, ki je neravnotežja odpravila.

Za Hrvaško je komisija med drugim zapisala, da je Hrvaška s svojo fiskalno politiko uspela znižati delež javnega dolga v BDP, predvsem zahvaljujoč ugodnim makroekonomskim razmeram, a obenem ni sprejela zakonov za krepitev fiskalnega okvirja, kot ji je to maja lani med drugim priporočila komisija.

V Bruslju so omenili, da je Hrvaška ustavila postopek priprave predlogov zakona o davku na nepremičnine in pokojninski reformi ter da se dolgovi v zdravstvu kopičijo. Ob tem na Hrvaškem še ni prišlo do reforme izobraževalnega sistema in javne uprave. Tudi poslovno okolje se ni kaj dosti izboljšalo, je zapisala komisija.

Bruseljski strokovnjaki Hrvaški svetujejo, naj pogleda, kaj so naredile ostale države. Bolgarija, Portugalska in Španija so izšle iz skupine s presežnimi makroekonomskemi neravnovesji. Hrvaška pa je ostala v implementaciji ukrepov, ki jih je napovedala sama, najslabša.

Komisija je izpostavila, da Hrvaška brez strukturnih reform ne more več pričakovati krepitve gospodarstva. Predvidevajo, da se bo hrvaški BDP letos okrepil za 2,8 odstotka, v letu 2019 pa za 2,7 odstotka.

Glede Agorkorja je komisija zapisala, da je imela kriza v koncernu doslej omejen vpliv na gospodarstvo. A še vedno negotov izid procesa finančnega prestrukturiranja predstavlja tveganje za gospodarsko dejavnost. Če ne bo prišlo do poravnave, bi lahko prišlo od velikih finančnih izgub in stečajev podjetjih iz sestave koncerna, pa tudi njihovih dobaviteljev.

Komisija je ugotovila še, da je neposredno tveganje Agrokorja za stabilnost hrvaškega finančnega sektorja omejeno, saj so večino posojil prezadolženemu koncernu odobrile finančne institucije zunaj Hrvaške.